TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se razveljavi.

Učinkovito in dejansko jamstvo pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave zahteva, naj pravila postopka pravdnemu sodišču prve stopnje ne odvzamejo ali nesorazmerno omejijo pooblastil za tisto, kar je po naravi stvari bistvo vsakega pravnega odločanja, torej za ugotavljanje (materialno in procesno) pravno pomembnih dejstev in za uporabo materialnega in procesnega prava glede na ta dejstva, ki jima šele sledi izrekanje pravne posledice. Sodni postopki morajo biti urejeni tako, da bodo zagotavljali varstvo pravim nosilcem civilnih pravic. Mehansko meritorno odločanje o zahtevkih, ne glede na dejansko in pravno stanje zadeve, zaradi doseganja namena sankcioniranja pomeni navidezno meritorno odločanje in poseg v človekovo pravico do sodnega varstva. Zagotavljanje večje procesne discipline strank zaradi zagotovitve pospešitve postopka, povečanja njegove ekonomičnosti in uveljavitve načela koncentracije postopka so ustavno dopustni cilji za omejitev pravice tožeče stranke iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ti cilji so vsebinsko povezani z varstvom človekove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja toženih strank v postopkih, kjer pride do neupravičenega izostanka z naroka, ter pravdnih strank na splošno. Sankcija izdaje sodbe na podlagi odpovedi zelo močno posega v pravni položaj tožeče stranke, obseg njene dejanske koristnosti in učinkovitosti za doseganje ciljev zakonodajalca pa je zmanjšan tako zaradi možnosti podaljšanja postopka zaradi vlaganja pravnih sredstev kakor tudi zato, ker neudeležba tožeče stranke na naroku ne ovira bistveno hitrega in učinkovitega zaključka postopka. Teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico je večja od dejanskih koristi, ki bodo zaradi posega nastale (z njimi ni sorazmerna). Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v tožnikovo pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave.