IZREK
Sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 143/2017 z dne 11. 1. 2018, sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 553/2016 z dne 12. 1. 2017 in sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah št. N 19/2016 z dne 22. 8. 2016 se razveljavijo.
Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Slovenskih Konjicah v novo odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
Izpodbijane odločitve temeljijo na stališču, po katerem upravičenci, ki so za uveljavljanje pravice do vrnitve premoženja, podržavljenega tako na podlagi Odloka AVNOJ kot tudi s kazensko sodbo, na poziv sodišča izbrali sodni postopek na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in umaknili zahtevo, vloženo na podlagi določb Zakona o denacionalizaciji, te svoje pravice na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ne morejo uspešno uveljavljati zgolj zato, ker je sodišče ugotovilo, da je bilo premoženje ex lege podržavljeno že pred izdajo kazenske sodbe. Iz ustavnosodne presoje že izhaja, da tako stališče upravičencem, ki so predlog za vrnitev premoženja pri sodišču vložili po izteku roka za vložitev zahteve na podlagi določb Zakona o denacionalizaciji, onemogoča, da bi vrnitev podržavljenega premoženja dosegli v enem od zakonsko predvidenih postopkov, kar pomeni kršitev 33. člena Ustave. Ker je sodišče na podlagi navedenega stališča zavrnilo predlog pritožnice in drugih predlagateljev za vrnitev premoženja, vložen na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, je s tem pritožnico prikrajšalo za učinkovito uveljavljanje pravice do vrnitve podržavljenega premoženja. Zato je z izpodbijanimi sodnimi odločbami pritožnici kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.