TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če je terjatev kupca iz jamčevanja za skrite stvarna napake (479.
člen ZOR) prekludirana (481., 482. in 500. člen ZOR), ne more kupec
kasneje izbrati obogatitvene oz. povračilne podlage (210. člen ZOR)
svoji terjatvi.

Pravnomočno je bila zavržena tožba tožnice, s katero je zahtevala, da
ji tožena stranka, od katere je po kupni pogodbi kupila stanovanje,
povrne 63.202,08 din, ker ji je prodala stanovanje s slabšo opremo.
Sodišči prve in druge stopnje sta šteli, da gre za jamčevalni in ne
obogatitveni zahtevek, ker je šlo za stvarne napake dne 13.4.1978
prevzetega stanovanja. Dne 14.9.1983, torej 5 let po prevzemu
stanovanja vložena tožba tožnice je zato vložena prepozno.
Proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila
revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da gre v
danem primeru za obogatitveni zahtevek, za vrnitev tistega dela
kupnine, ki ga je tožena stranka neupravičeno dobila. Ni podlage po
veljavnih predpisih, da bi smela tožnica uveljavljati svoj zahtevek
le iz naslova jamčevanja za napake in ne tudi iz neopravičene
obogatitve.
Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo. V razlogih sodbe je med drugim
navedlo:
Tožnica zaključka sodišč, da je prevzela stanovanje s stvarno in
skrito napako, z revizijo ne izpodbija. Smatra le, da je upravičena
uveljaviti obogatitveni zahtevek, čeprav se ni poslužila svojih
pravic iz jamčevanja. Tako stališče tožnice pa je zmotno. Povračilni
oz. obogatitveni zahtevki so le neke vrste sredstva za odpravo
posledic nepopolne pravne zaščite. Zato velja, da se povračilni
zahtevki lahko uveljavijo samo, če ne obstoji neka podlaga za prehod
premoženja ene osebe med premoženje druge osebe. Če pa je prehod
izvršen po nekem pravnem temelju, npr. glede na pogodbo, kot je bilo
to v primeru pravdnih strank, ko je tožnica plačala toženi stranki
stanovanje po kupni pogodbi z dne 6.10.1977, mora pogodbenik
uveljavljati svoja upravičenja glede na sklenjeno dvostransko
pogodbo. Ker je tožnica prevzela kupljeno stanovanje z napakami, ji
je zakon dal pravico (922. in 923. paragraf ODZ in sedaj 488. člen
ZOR), da bi nasproti prodajalcu - toženi stranki uveljavljala
jamčevalni zahtevek za napake stanovanja. Če pa bi lahko zahteval
kupec povračilo na podlagi kupne pogodbe, pa je njegova pravica oz.
terjatev na podlagi tega pravnega temelja ugasnila, ker je bila npr.
prekludirana, nima pravice namesto take terjatve uveljaviti
obogatitveni oz. povračilni zahtevek. To pa zato ne, ker bi bil s tem
ustvarjen težji položaj za prodajalca oz. stranko, ki je sklenila
pogodbo in po pogodbi v zakonu določenem roku tudi jamčila za napake.
Težji položaj bi bil zanjo v tem, da bi se zahtevalo nekaj, kar bi z
zahtevkom na podlagi kupne pogodbe zaradi prekludiranega jamčevalnega
zahtevka ne bilo več v zavezi tožene stranke. Ob konkurenci
povračilnega zahtevka z zahtevkom iz jamčevanja, ki temelji na
pogodbi, kot pravni podlagi takega zahtevka, bi bila izbira tožnice
dopustna, če s tem ne bi bil ustvarjen težji položaj za toženo
stranko. Ker pa bi zaradi prekluzije tožničinega jamčevalnega
zahtevka tožena stranka prišla v težji položaj, nižji sodišči tožnici
utemeljeno nista priznali pravice do obogatitvenega zahtevka.