TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov obtoženega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba glede tega obtoženca (točka IV. izreka) spremeni tako, da se

zoper obtoženega A. A.,

sina ..., stanujočega ..., državljana Republike Slovenije, ..., s končano medicinsko fakulteto, po poklicu zdravnika, zaposlenega ..., nekaznovanega, ni v drugem kazenskem postopku, na prostosti;

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba

da je v ... in na neugotovljenih krajih,

v zvezi z dobavo medicinskega materiala SB ..., ki za dogovorjeno plačilo opravlja bolnišnično zdravstveno dejavnost poklicno in organizirano, torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti, od predstavnikov družbe B. d.o.o. zase zahteval in sprejemal nedovoljene denarne nagrade v skupni višini 6.121,75 EUR, in sicer v obliki nakazil na bančni račun družbe A. k.d. št. SI56 0000, odprt pri ... in v gotovini od B. B., kot sledi:

[FOTO ID="2022040714562529" SRC="" /]

kot protiuslugo zaradi pridobitve in ohranitve posla dobave medicinskega materiala za hrbtenično kirurgijo proizvajalca M., ki ga je kot zdravnik operater porabljal pri svojih operativnih posegih, prav tako je pri javnem naročilu JN000/2008, v okviru katerega je bila kot dobavitelj navedenega medicinskega materiala izbrana družba B. d.o.o., opravil strokovni izbor prispelih ponudb, med katerimi je kot strokovno primerno ocenil ponudbo družbe B. d.o.o., pri čemer je kot predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poškodbe SB ... lahko podajal tudi predloge za nabavo materiala, ki ga pred tem v bolnišnici niso uporabljali, z vsem navedenim pa je vplival na porabo in s tem posledično na pridobitev in ohranitev dobave medicinskega materiala za hrbtenično kirurgijo proizvajalca M., ki ga je od začetka leta 2009 do 30. 11. 2010 SB ... dobavljala družba B. d.o.o.,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljeno sprejemanje daril po drugem in prvem odstavku 241. člena KZ-1.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP in drugem odstavku 95. člena ZKP obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženega A. A. ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov proračun, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov.

II. Pritožbama obtoženega C. C. in zagovornice obtoženega C. C. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi (točka III. izreka) in odvzemu darila glede tega obtoženca spremeni tako, da se:

- v opisu kaznivega dejanja v razpredelnici izpustijo očitana obdobja dobav in prejemi nagrade pod zaporednimi številkami od 1. do 3.;

- v opisu kaznivega dejanja, v zadnjem delu besedila, datum „20. 11. 2007“ nadomesti z datumom „1. 7. 2008“.

- v opisu kaznivega dejanja, v prvem delu besedila in v razpredelnici, ter v odločbi o odvzemu darila znesek „53.316,82 EUR“ zniža na „48.168,98 EUR“;

III. Po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba glede obtoženega B. B. v odločbi o krivdi (točka V. izreka) glede tega obtoženca spremeni tako, da se v opisu kaznivega dejanja:

- v prvem delu besedila (prva vrstica opisa kaznivega dejanja), beseda „marca“ nadomesti z besedo „novembra“;

- v delu besedila pod točko V. c), v prvi alineji, izpustita nedovoljeni denarni nagradi pod zaporednima številkama 1. in 2.

IV. Po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se stranske denarne kazni obtoženim Č. Č., D. D., C. C. in B. B. ne izrečejo.

V. Pritožbi okrožnega državnega tožilca se delno ugodi in se izpodbijana sodba v oprostilnem delu za obtoženega A. A. (točka VII. izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjeni senat.

VI. Sicer se v preostalem pritožbe okrožnega državnega tožilca, obtoženega C. C. in zagovornice obtoženega C. C., v celoti pa pritožbe zagovornikov obtoženih Č. Č., D. D. in B. B., zavrnejo kot neutemeljene ter se v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Z vidika načela neposrednosti je vseeno, iz katerega razloga pride do preložitve glavne obravnave. Opredelitev zadeve kot nujne ali nenujne, ne vpliva na tek roka po tretjem odstavku 311. člena ZKP.

Navzočnost zagovornika v smislu šestega odstavka 244.a člena ZKP, ki določa, da je lahko ob zaslišanju priče v tujini preko videokonference navzoč zagovornik, ni namenjena izvajanju pravice do obrambe, saj je ta zagotovljena že s prisotnostjo obtoženca in zagovornika na glavni obravnavi in možnostjo postavljanja vprašanj. Možnost navzočnosti zagovornika je namenjena le njegovemu dodatnemu nadzoru nad pravilnostjo poteka zasliševanja in verodostojnostjo izpovedbe.

Pri obtoženi J. J., ki se ji sodi v izločenem postopku, gre za očitek, ki se nanaša na isti sistem dajanja nedovoljenih nagrad, zato njeno zaslišanje kot priče ni združljivo s položajem obdolženke. Njeno zaslišanje tudi ni nujno zaradi zagotavljanja pravice do obrambe obtoženih D. D. in Č. Č., saj se izpodbijana sodba ne opira na njeno morebitno obremenilno izjavo v zagovoru, niti kaj takega ne izhaja iz podatkov spisa, niti tega ne zatrjujejo zagovorniki.

Mnenje, ki ga izdela izvedenec, zaposlen pri NFL, ni samo po sebi nedovoljen dokaz, saj za izvedenca ni mogoče vnaprej trditi, da bo pri opravljanju izvedenskega dela deloval v okviru nalog, ki jih opravlja v delovnem razmerju pri državnem organu.

Iz določb prvega in drugega odstavka 19. člena ZODPol izhaja, da je naloga NFL tudi neodvisno podajanje izvedenskih mnenj s področja forenzičnih znanosti za potrebe sodišč. V tretjem in četrtem odstavku je zagotovljena avtonomnost in neodvisnost dela NFL.

Bolnišnična dejavnost, ki jo opravljajo bolnišnice, kjer so zaposleni obtoženi D. D., Č. Č., C. C., je gospodarska dejavnost v smislu 2. točke desetega odstavka 99. člena KZ-1, saj gre za opravljanje dejavnosti, ki se za dogovorjeno plačilo opravlja poklicno in organizirano.

Za položaj obtoženih D. D., Č. Č., C. C. je bistveno, da ima oseba, ki je nedovoljeno nagrado prejela, pri organizaciji takšno vlogo, da ima realno možnost, da doseže sklenitev (oziroma ohranitev) posla, kar izhaja iz zakonskega znaka "kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti", ne pa da to možnost tudi dejansko izkoristi. S pojmom izvajanja gospodarske dejavnosti po 1. točki enajstega odstavka 99. člena KZ-1 pa so zaobsežena malodane vsa ravnanja, povezana z gospodarsko dejavnostjo, saj vključuje izvajanje, upravljanje, odločanje, zastopanje, vodenje ali nadziranje. Pritožniki tako brezuspešno izpostavljajo, da je bila odločitev za nabavo v pristojnosti določenih organov oziroma oseb znotraj bolnišnic, saj so imeli odločilno vlogo prav obtoženci kot vodilni zdravniki specialisti oziroma predstojniki oddelkov ali klinik, ki uporabljajo tak material in se nanj najbolj spoznajo in lahko s strokovnimi utemeljitvami oziroma s potrjevanjem takih utemeljitev dosežejo nabavo točno določenega materiala, za nabavo katerega so prejeli nedovoljene denarne nagrade.

Presojo, da gre za enovito kaznivo dejanje, je sodišče oprlo na okoliščine, da je vsak od obtožencev v daljšem časovnem obdobju in na enak način izvršil več ravnanj, ki so vsa zasledovala cilj pridobitve nedovoljenih denarnih nagrad, ter da je zahteval kontinuirano nagrado za ves čas dobave medicinskega materiala v določenem odstotku od skupne vrednosti dobav v določenem obdobju kot protiuslugo za ohranitev posla, takšno ravnanje posameznega obtoženca pa je bilo v breme vedno iste družbe B. d.o.o. Z vidika subjektivnega odnosa obtožencev do dejanja, se enoten psihičen odnos kaže v zahtevi, da bo od začetka in nato ves čas trajanja enotnega posla v obliki sukcesivnih dobav, od družbe B. d.o.o. zahteval periodično in kontinuirano plačilo nedovoljenih nagrad.

V korist obtoženca je treba šteti, da so bile nagrade, dane pred 1. 11. 2008, dane zaradi ohranitve posla, kar pa takrat še ni bilo inkriminirano. Sodišče druge stopnje je zato iz opisa dejanja izpustilo ravnanja, ki ne izpolnjujejo znakov kaznivega dejanja po takrat veljavnem drugem odstavku 247. člena KZ.

Kaznivo dejanje po tretjem odstavku 241. člena KZ-1, to je zahteva ali sprejem nedovoljene nagrade šele po sklenitvi posla, se navezuje na prvi odstavek 241. člena KZ-1, ki določa zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade pri opravljanju gospodarske koristi zato, da bi prejemnik nagrade zaradi pridobitve ali ohranitve posla zanemaril koristi svoje organizacije ali ji povzročil škodo. Slednje se obtoženim zdravnikom ne očita. Čeprav so bile nedovoljene denarne nagrade izplačane že v času, ko je bil posel sklenjen, je kaznivo dejanje pravilno opredeljeno po drugem odstavku 241. člena KZ-1, ker ni šlo za zahtevo in izplačilo denarne nagrade zaradi zanemarjanja koristi ali povzročitve škode bolnišnicam, pač pa zahtevanje in sprejem nedovoljene denarne nagrade kot protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla.

Za izrek varnostnega ukrepa po 71. členu KZ-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi je zloraba svojega poklica. Preozka je definicija zdravniške službe, da gre zgolj za zdravljenje pacientov. Drugi pogoj je ugotovljena nevarnost za nadaljnje opravljanje poklica iz razloga, ker je bil ta poklic predhodno zlorabljen za izvršitev obravnavanega kaznivega dejanja. Ob izpolnjenem pogoju zlorabe poklica, ni izpolnjen pogoj obstoja nevarnosti, da bi še naprej opravljali svoj zdravniški poklic.

Kvalificirane oblike kaznivega dejanja preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 ni mogoče storiti le v kazenskem postopku, temveč tudi še pred njegovim pričetkom.