TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija odločitev o stikih, in sicer

glede dolžine poletnih in zimskih počitnic. Trdi, da je odločitev v

nasprotju z njenim predlogom, kar je res, to pa še ne pomeni, da

odločitev ni pravilna. Pri določitvi dolžine letnih in zimskih

počitnic je sodišče prve stopnje sledilo predlogu toženca, pri tem pa

je upoštevalo mnenje izvedenke, da je v otrokovo korist, če so stiki

med otrokom in očetom pogosti, ker lahko oče na tak način pri

otrokovi vzgoji izpolni tisto, česar mu mati ne more dati. Pritožba

ima prav, da je v tem primeru določena dokaj dolga doba letnih in

zimskih počitnic, gre pa tudi za specifično situacijo, ki v tem

primeru takšno odločitev opravičuje. Otrok še ni šoloobvezen in tako

dolge počitnice ne bodo šle v škodo njegovih šolskih obveznosti.

Otrok daje prednost očetu, kar pomeni, da je v njegovo korist, če se

mu omogoči stik z očetom tudi v obliki dolgotrajnešega neprekinjenega

stika tako poleti kot pozimi. Tretji razlog je, da bo otrok lahko od

očeta prejemal veliko čustvenost in toplino ter pozitivno

naklonjenost, ki mu jo je sposoben dati, ter na tak način sprejel to,

česar mu mati, zaradi njenih osebnih lastnosti, ne more dati.

Odločitev o dolžini letnih in zimskih počitnic ima tako stvarno in

razumsko podlago v specifičnosti tega konkretnega primera in je v

skladu s predlogom toženca.