TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Obe tožnikovi reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Revizijsko sodišče sprejema razloge nižjih sodišč, da je zapis darilne pogodbe skupaj z dotedanjim ravnanjem pravdnih strank in ki potrjuje predtem sklenjen usten dogovor (ki so ga stranke pred zapisom "darilne pogodbe" izvrševale že več mesecev: tožnik je postopoma izročil tožencema razne premičnine in določene denarne zneske, toženca pa sta za tožnika zgradila bivalne prostore in mu nudila vsakodnevno oskrbo), lahko razumeti le kot preužitkarsko pogodbo (ki je obligacijskopraven a ne tudi obličnosten posel). Kakšen pravni posel so stranke želele skleniti (med drugim tudi odplačnega in ne neodplačnega), je razvidno tako iz vsebine "darilne pogodbe" kot tudi iz že omenjene vrste izpolnitev pravdnih strank. Ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine na strani tožnika pri sklepanju preužitkarske pogodbe (ki kot dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet revizijske presoje), so dajale oporo tudi za nadaljnji zaključek, da med strankami dogovorjena preužitkarska pogodba ni neveljavna (to je nična v smislu 103. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR ali izpodbojna - v smislu 111. in naslednjih členov ZOR). Glede na ugotovljeno naravo med strankami sklenjene pogodbe, so neutemeljena revizijska izvajanja o tem, kakšne pravne možnosti ima darovalec, če zaide v pomanjkanje ali pa o tem, da preužitkarska pogodba ni dovolj določna. Namreč obseg tožnikove izpolnitve je bil ugotovljen (svoje dajatve je tožnik naštel v tožbenem zahtevku, s katerim zahteva vrnitev povsem določenih stvari in plačilo določenih denarnih zneskov), prav tako pa je v določljivem obsegu ugotovljena tudi obveznost tožencev (nudenje bivalnih prostorov tožniku in oskrbe).