• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VS 10/10-1 Vnanje Gorice

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2627/2011, stran 8132 DATUM OBJAVE: 11.7.2011

VELJAVNOST: od 26.7.2011 / UPORABA: od 26.7.2011

RS 56-2627/2011

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 26.7.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 26.7.2011
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2627. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VS 10/10-1 Vnanje Gorice
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 7. redni seji dne 16. 6. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VS 10/10-1 Vnanje Gorice

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VS 10/10-1 Vnanje Gorice (v nadaljevanju: OPPN).
Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novega objekta ter gradnjo komunalne infrastrukture za potrebe objekta.
OPPN je izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 011/2010, aprila 2011.

2. člen

(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za gradnjo enega stanovanjskega objekta. Načrtuje se tudi ureditev oziroma priključitev objekta na komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

3. člen

(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Kartografski del nadrejenega prostorskega
akta                                                M 1:1.000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN                   M 1:500
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN                 M 1:500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora                                   M 1:1.000
5. Ureditvena situacija                               M 1:500
6. Zbirni načrt komunalne infrastrukture             M 1:500.

4. člen

(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:

1.

izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta,

2.

prikaz stanja v prostoru,

3.

strokovne podlage,

4.

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.

povzetek za javnost.

II. OBMOČJE OPPN

5. člen

(območje OPPN)
Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami 1328, 1326-del in 1327-del, k.o. Brezovica, šifra k.o. 1724.
Območje OPPN meri cca 1.000 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«.

III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje je pred posegom majhen travnik. Na severni in zahodni strani je območje zamejeno s cestama, ki sta naravni ločnici v prostoru. Na vzhodu stoji objekt t. i. razpršene gradnje. Južna zamejitev je najbolj krhka, saj na tem delu OPPN posega na območje barja. Vendar gre zgolj za zapolnitev vrzeli v prostoru med zaključkom strnjene pozidave in objektom razpršene gradnje. Sama majhnost posega (en stanovanjski objekt) ne generira nobenih opaznih negativnih vplivov in povezav s sosednjimi objekti in ureditvami v prostoru. Z izgradnjo se bo območje Požarnic povezalo in integriralo objekt razpršene gradnje v svojo strukturo ter tako ustvarilo percepcijo zaokroženega roba Požarnic.
Krajinska slika Barja se minimalno spreminja, saj gre za zazidavo le enega objekta v območju »vrzeli« med strnjeno zazidavo Požarnic ter »osamelega« objekta ob cesti.
Povečano število prebivalcev bo generiralo izredno malo novega prometa, približno 2 računski vožnji v vsako smer, na obstoječih cestah v okolici.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor.

7. člen

(dopustni posegi)
Dopustni so naslednji posegi:

-

priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),

-

odstranitve obstoječih naprav in objektov,

-

gradnja novih objektov,

-

rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov,

-

spremembe namembnosti,

-

izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,

-

gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

-

urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

8. člen

(namembnost objekta)
Dopustna namembnost objekta je (po CC SI):
11100 Enostanovanjske stavbe.

9. člen

(zasnova in oblikovanje)

(1)

Horizontalni gabarit: osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo 16,8 x 14,0 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki presegajo osnovni gabarit in razmerje, s skupno največ 15,0 m2 bruto tlorisne površine v vsaki etaži.

(2)

Vertikalni gabarit: največ K+P+1 ali K+P+M. Višina slemena največ 10,0 m nad koto okoliškega terena.

(3)

Streha: dvokapnica naklona 40 do 45o. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina mora biti v odtenkih sive do črne barve ali v opečnih odtenkih. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 70 % na vsaki strešini pod pogojem, da je najvišja točka frčade vsaj 1,0 m nižja od najvišjega (osnovnega) slemena objekta.

(4)

Oblikovanje: izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso dovoljeni. Barva fasade mora biti v umirjenih barjanskih tonih. Uporaba živih fasadnih barv, tudi zgolj kot poudarek, ni dovoljena.

(5)

Lega objekta na zemljišču je zamejena z gradbeno mejo prikazano v kartografskem delu. Objekt se te meje lahko dotika ali je od nje umaknjen v notranjost. Pri odmikih od sosednjih mej je potrebno zadostiti tudi požarno varnostnim predpisom. Pri pozicioniranju znotraj gradbene meje se upošteva fasada objekta, napušč, balkoni in podobno le-to lahko previsevajo. Pozicija uvoza na parcelo je prikazana v grafičnem delu.

(6)

Mirujoči promet: na zemljišču objekta morata biti zagotovljeni vsaj 2 PM za hišo z neto tlorisno površino do 160 m2 in vsaj 3 PM za hišo z neto tlorisno površino nad 160 m2. Prav tako mora biti na zemljišču objekta zagotovljen prostor za obračanje vozil, da le-ti ne prihajajo na prometnico vzvratno. Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta (garaža).

10. člen

(krajinska ureditev)

(1)

Nepozidane površine okrog objekta, ki ne služijo kot dvorišče, terase in podobno je potrebno zazeleniti.

(2)

Za zazelenitev se sme uporabiti le avtohtone rastlinske vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.

11. člen

(podporni zidovi in škarpe)
Za izravnavo in utrditev terena okoli objekta je dopustna izvedba podpornih zidov in škarp. Najvišja višina le-teh je 1,20 m nad terenom. Odmik skrajnega roba podpornega zidu oziroma škarpe od skrajnega roba asfalta vozišča ali hodnika za pešce je najmanj 1 m.

12. člen

(ograje)

(1)

Okrog zemljišča je dopustno postaviti medsosesko ograjo.