Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega...

148. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023

Na podlagi četrtega odstavka 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS in 141/22 – ZNUNBZ) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023

I. DEL

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa vsebino dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: programi), opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2023.

(2)

Programi se ne nanašajo na osebe, zavarovane v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti, ter na osebe, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovane za pravice do zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen za obvezno zdravstveno zavarovanje.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

administrativno tehnični kader je kader, ki izvaja podporne funkcije za temeljne procese;

2.

brezšivna skrb je zagotavljanje neprekinjene preskrbe pacienta z zdravili in farmacevtska obravnava pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva;

3.

celotna vrednost programa pomeni vrednost storitev, ki je zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, in vrednost storitev, ki si jo zavarovane osebe zagotovijo z doplačili ali prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem za doplačilo do polne vrednosti storitev;

4.

CKZ je center za krepitev zdravja;

5.

defektolog v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica defektolog v zdravstveni dejavnosti;

6.

DMS je diplomirana medicinska sestra in diplomirani zdravstveni tehnik;

7.

DORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk;

8.

DPOR je državni program za obvladovanje raka;

9.

DS1, DS2, DS3, DS4, DS5 je dežurna služba v skladu s pravilnikom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči;

10.

iCKZ je integrirani center za krepitev zdravja;

11.

izvajalec je izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;

12.

javni zavod je zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost;

13.

koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki ji je na podlagi zakona, ki določa zdravstveno dejavnost, podeljena koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti;

14.

logoped v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica logoped v zdravstveni dejavnosti;

15.

LZM je ločeno zaračunljiv material;

16.

ministrstvo je Ministrstvo za zdravje;

17.

MoE NRV je mobilna enota nujnega reševalnega vozila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;

18.

MoE REA je mobilna enota reanimobila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;

19.

NIJZ je Nacionalni institut za javno zdravje;

20.

NMP je nujna medicinska pomoč;

21.

nacionalna evidenca je evidenca vseh pacientov oziroma nosilcev bolezni, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni, kamor pa ne sodijo interne evidence izvajalcev. Naziv evidence, vsebino, namen, naziv upravljavca ter druge karakteristike so opredeljene v zakonu, ki ureja zbirke podatkov oziroma v drugih predpisih;

22.

nacionalni register bolezni je register vseh pacientov, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni. Naziv registra, vsebina, namen, naziv upravljavca in druge karakteristike nacionalnega registra so opredeljeni v zakonu, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu, oziroma v drugih predpisih;

23.

navodila o beleženju in obračunavanju storitev so navodila, kjer so opisana pravila obračunavanja storitev in materialov po posameznih dejavnostih ter nabor podatkov, ki jih morajo izvajalci evidentirati za opravljene storitve ter pravila za pripravo in izstavljanje dokumentov za obračun, ki jih pripravi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in objavi na svoji spletni strani. Sestavni del navodil so šifranti za obračun zdravstvenih storitev;

24.

neakutna bolnišnična obravnava je obravnava pacienta, pri katerem je končana diagnostika bolezenskega stanja, zaradi katerega je bil sprejet v akutno bolnišnično obravnavo, uvedena ustrezna terapija in določena rehabilitacija. Pred namestitvijo v neakutno bolnišnično obravnavo mora izvajalec pacientu izdati ustrezno odpustnico iz akutne bolnišnične obravnave. Neakutna bolnišnična obravnava predstavlja obliko bolnišničnega zdravljenja po končani akutni bolnišnični obravnavi, ko iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ni možen odpust pacienta v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. Neakutna bolnišnična obravnava obsega podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo;

25.

OZG je Osnovno zdravstvo Gorenjske;

26.

pediater je zdravnik specialist pediatrije;

27.

podvrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 2;

28.

prvi pregled je prvi pregled v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;

29.

psiholog je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica psiholog v zdravstveni dejavnosti;

30.

socialni delavec je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica socialni delavec v zdravstveni dejavnosti;

30.a

SOUS je Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije;

31.

SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki;

32.

TZN je tehnik zdravstvene nege;

33.

tim je opredeljen za enega nosilca programa posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ali za storitev ter vključuje vrsto in število zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter administrativno tehnični kader;

34.

utež je storitev, izražena v relativnih enotah;

35.

visoka cena količnika je cena, ki se izračuna na podlagi načrtovanega celotnega prihodka za dejavnost otroškega in šolskega dispanzerja, ambulant splošne in družinske medicine, dispanzerja za ženske in načrtovanega števila količnikov za storitve;

36.

vrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 1 (v nadaljnjem besedilu: VZD);

37.

ZD je zdravstveni dom;

38.

zdravstvena storitev je storitev, ki jo določa zakon, ki ureja pacientove pravice;

39.

zobozdravnik je doktor dentalne medicine, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo;

40.

ZORA je državni presejalni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu;

41.

ZTM je Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino;

42.

ZVC je zdravstveno vzgojni center.

II. DEL

PROGRAM STORITEV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

I. Splošne usmeritve za načrtovanje programa

3. člen

(načrtovanje programov)

(1)

Izvajalec programe načrtuje na ravni plana iz pogodb preteklega leta, razen za programe, za katere je s to uredbo določeno drugače.

(2)

Javni zavod programe storitev iz 181. člena te uredbe načrtuje na podlagi realizacije preteklega leta, razen programov splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki se načrtujejo na ravni plana iz pogodb preteklega leta.

(3)

Če izvajalec za program, ki je plačan po realizaciji, v preteklem letu ni imel priznane realizacije, se zanj obseg programa opredeli na podlagi pričakovane realizacije, ki jo oceni izvajalec, vendar ne manj kot 1.

(4)

Če izvajalec določeno storitev izvaja v obsegu, ki je na letni ravni manjši od 75 storitev, Zavod z izvajalcem ne sklene pogodbe o izvajanju te storitve.

(5)

Prejšnji odstavek se ne uporablja za storitve, kjer je število storitev na nacionalni ravni manjše od 75 in te storitve izvajata največ dva izvajalca, ter za programe, ki se načrtujejo na podlagi realizacije preteklega leta.

(6)

Izvajalec programe načrtuje in poroča realizacijo ločeno po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti, razen v dejavnostih odraslega in mladinskega zobozdravstva ter zobozdravstva za študente, kjer program zdravljenja in protetike načrtuje skupaj.

4. člen

(dogovor o spremembi programa)

Zavod in izvajalec lahko tekom koledarskega leta s pogodbo dogovorita dodatni program ali povečanje obstoječega programa za tiste vrste zdravstvene dejavnosti, za katere so v tej uredbi opredeljena dodatna finančna sredstva (sprememba programa).

5. člen

(nadomestitev izbranega osebnega zdravnika)

(1)

V primeru prenehanja delovnega razmerja izbranega osebnega zdravnika je izvajalec dolžan zagotoviti drugega zdravnika, sicer se mu program ustrezno zmanjša. Ko izvajalec zaposli novega izbranega osebnega zdravnika, se mu program poveča.

(2)

Povečanje oziroma zmanjšanje programa se izvede na podlagi pisnega obvestila izvajalca Zavodu o zaposlitvi novega izbranega osebnega zdravnika s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, ko Zavod prejme obvestilo, brez sklenitve aneksa k pogodbi.

6. člen

(začasni in trajni prevzem)

(1)

Če izvajalec šest mesecev ne zagotavlja vsaj 85 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori začasni prevzem nerealiziranega programa in o tem obvesti ministrstvo. Če začasnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti z izvajalcem znotraj iste območne enote, Zavod začasni prevzem programa dogovori med izvajalci izven te območne enote. Zavod začasni prevzem programa dogovori primarno z izvajalci, ki imajo oziroma do začasnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.

(2)

Če izvajalec eno leto ne zagotavlja vsaj 85 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori trajni prevzem nerealiziranega programa v soglasju z ministrstvom. Če trajnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti znotraj iste območne enote, Zavod dogovori trajni prevzem programa med izvajalci izven te območne enote. Zavod trajne prevzeme programa primarno dogovori z izvajalci, ki imajo oziroma do trajnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.

(3)

Zavod na podlagi ugotovitev iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede začasni in trajni prevzem med izvajalci v okviru iste območne enote oziroma izven te območne enote, če prevzem znotraj iste ni mogoč. Prevzeme Zavod izvede do 31. oktobra oziroma do 30. aprila.

(4)

Zavod spremlja realizacijo posameznih programov, in sicer:

-

do 5. oktobra za prvo polovico pogodbenega leta,

-

do 5. aprila za drugo polovico pogodbenega leta in

-

za celotno pogodbeno leto.

(5)

Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka in število dogovorjenih prevzemov Zavod, upoštevajoč ugotovljeno realizacijo posameznih programov, po potrebi prevzem dogovori večkrat letno.

(6)

Začasni in trajni prevzem programa opredeli tudi ministrstvo in o tem obvesti Zavod, ki mora začasni ali trajni prevzem programov umestiti v pogodbo z izvajalcem. Pri tem lahko ministrstvo opredeli prenos programa javnemu zavodu, ki do zdaj dejavnosti še nima dogovorjene v pogodbi z Zavodom.

6.a člen

(prestrukturiranje programa)

(1)

Zavod in izvajalec lahko v skladu s potrebami prebivalstva dogovorita prestrukturiranje programa med dejavnostmi v okviru sredstev, izračunanih v skladu s to uredbo. Dogovorjeno prestrukturiranje programa med dejavnostmi potrdi ministrstvo.

(2)

Prestrukturiranje iz prejšnjega odstavka se ne sme nanašati na preteklo obdobje, razen v izjemnih primerih, ko ministrstvo presodi, da je to glede na okoliščine nujno.

(3)

Prestrukturiranje programa, za katerega so s to uredbo dogovorjena dodatna sredstva za namen skrajševanja čakalnih dob, ni dopustno.

(4)

Izvajalec v primeru dogovorjenega prestrukturiranja programa ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto Zavodu posreduje predlog prestrukturiranja do 1. decembra 2023.

(5)

Prestrukturiranje programa ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto lahko predlaga tudi Zavod, pri čemer upošteva podatke o realiziranem obsegu programa v preteklem pogodbenem letu, o številu čakajočih pacientov in čakalnih dobah.

(6)

Prestrukturiranje programa opredeli tudi ministrstvo in o tem obvesti Zavod, ki mora prestrukturiranje programov umestiti v pogodbo z izvajalcem. Pri tem lahko ministrstvo opredeli prenos programa javnemu zavodu, ki do zdaj dejavnosti še nima dogovorjene v pogodbi z Zavodom.

(7)

Predloge za prestrukturiranje programa je mogoče dati kadar koli v pogodbenem letu.

7. člen

(načrtovanje števila timov)

Pri načrtovanju števila timov se število zaokroži na največ pet decimalnih mest.

II. Posebne usmeritve za načrtovanje programa

1. Program otroškega in šolskega dispanzerja, splošne in družinske medicine, antikoagulantne ambulante in turistične ambulante

8. člen

(program v dispanzerju za otroke in šolarje)

(1)

V dispanzerju za otroke in šolarje se program kurative in preventive načrtuje ločeno, in sicer program kurative v obsegu 75 % tima in program preventive v obsegu 25 % tima. Delež je vezan na zdravnika, ki je izbrani osebni zdravnik. Če izbrani osebni zdravnik ne izvaja preventive, je njegov program kurative v obsegu 100 % tima.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za koncesionarja, ki ima v koncesijski pogodbi opredeljeno drugačno razmerje med programom kurative in programom preventive, program načrtuje v skladu s koncesijsko pogodbo.

9. člen

(program otroškega in šolskega dispanzerja v drugih zavodih)

(1)

ZD Koper za zagotavljanje storitev v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič ter ZD Ajdovščina za zagotavljanje dispanzerja za otroke in šolarje v CIRIUS Vipava načrtujeta kurativno dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe iz preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za to dejavnost iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

CIRIUS Kamnik načrtuje program kurative in preventive dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za otroški in šolski dispanzer kurativa iz Priloge 1 te uredbe.

(3)

Izvajalec iz prvega in drugega odstavka tega člena storitve, opravljene v teh dispanzerjih, Zavodu obračuna po visoki ceni količnika.

(4)

Tim, ki izvaja program v zavodih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se ne upošteva za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s programom otroškega in šolskega dispanzerja ter splošne in družinske medicine.

10. člen

(dodatni tim)

(1)

Javni zavod lahko za izvajanje programa splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja zaposli in v pogodbi z Zavodom dogovori dodatni tim, če presega število glavarinskih količnikov glede na pogodbeno dogovorjene time in normativ iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Preseganje števila glavarinskih količnikov se ugotavlja na datum, ki se uporablja za izračun indeksa doseganja glavarine.

(3)

Ob zaposlitvi dodatnega tima javni zavod Zavodu sporoči ime in priimek novega nosilca programa in njegov ordinacijski čas, pri čemer javni zavod ni upravičen do uveljavljanja prehodnega obdobja dveh let za financiranje dodatnega tima v višini 80 % kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe.

11. člen

(program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu)

(1)

Program splošne in družinske medicine, ki se izvaja v socialno varstvenem zavodu, se načrtuje na podlagi števila postelj iz Priloge 15, ki je sestavni del te uredbe, in pet ur dela tima na posteljo na leto, pri čemer je 1.250 ur en tim.

(2)

Izvajalec programa iz prejšnjega odstavka in socialno varstveni zavod s posebnim dogovorom natančneje uredita izvajanje tega programa.

(3)

Če izvajalec programa ne zagotavlja v pogodbenem obsegu ali ne sklene dogovora o izvajanju programa s socialno varstvenim zavodom, lahko socialno varstveni zavod Zavodu predlaga sklenitev pogodbe z drugim izvajalcem splošne in družinske medicine. V tem primeru se izvajalcu, ki bi sicer moral zagotoviti program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu, ta program odšteje od dogovorjenega programa.

(4)

Ob ustanovitvi novega socialno varstvenega zavoda ali ob širitvi obstoječih zmogljivosti se izvajalcu dodeli dodaten obseg programa oziroma tima splošne in družinske medicine.

12. člen

(program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu Dutovlje)

Program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu Dutovlje, ki ga izvaja ZD Sežana, se zaradi potreb po dodatni psihiatrični obravnavi stanovalcev v dogovorjenem deležu prestrukturira v program psihiatrija v ZD Sežana.

13. člen

(program družinske obravnave za zdrav življenjski slog)

Program družinske obravnave za zdrav življenjski slog izvajajo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (v nadaljnjem besedilu: ZD Maribor), ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Piran, OZG (ZD Kranj), ZD Slovenske Konjice, ZD Brežice, ZD Ivančna Gorica, ZD Idrija, ZD Izola, ZD Logatec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Gornja Radgona, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD dr. Franca Ambrožiča Postojna, ZD Trebnje, ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Ptuj, ZD Krško, ZD Laško, ZD Radovljica, ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.

14. člen

(pediatrični tim v programu družinske obravnave za zdrav življenjski slog)

(1)

Pediater in DMS za program družinske obravnave za zdrav življenjski slog sta del pediatričnega tima za preventivo.

(2)

Materialni stroški, ki so del kalkulacije za pediatrični tim, vključujejo:

-

materialne stroške družinske obravnave za zdrav življenjski slog,

-

materialne stroške za delovanje pediatričnega tima (npr. udeležba na usposabljanjih in rednih izpopolnjevanjih ter drugih strokovnih srečanjih),

-

aktivnosti sodelovanja in povezovanja v zdravstveni dejavnosti s partnerji v lokalnih skupnostih (npr. šola),

-

izvajanje komunikacijskih/medijskih aktivnosti,

-

nakup didaktičnih pripomočkov/orodij za izvajanje obravnav.

15. člen

(načrtovanje antikoagulantnega programa)

(1)

ZD oziroma koncesionar antikoagulantni program načrtuje na ravni pogodb preteklega leta v skladu s kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Bolnišnica antikoagulantni program načrtuje v obsegu realiziranega antikoagulantnega programa v okviru specialistične zunajbolnišnične dejavnosti v preteklem letu, v skladu s podatki izvajalca, upoštevajoč kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe.

16. člen

(turistične ambulante)

(1)

Zavod ZD, ki pokriva območje občine Bovec, Piran in Kranj ter občin, ki mejijo na te občine, kadar število storitev za paciente, ki imajo stalno prebivališče izven navedenih občin, v letnem merilu presega 5 % vseh opravljenih storitev v dejavnosti splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjih, zagotovi dodatna sredstva, in sicer za ZD Piran v višini sredstev za 0,20 tima, ZD Tolmin v višini 0,5 tima in OZG Kranj v višini 0,4 tima.

(2)

Timi iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s programom splošne in družinske medicine.

2. Dispanzer za ženske

17. člen

(program v dispanzerju za ženske)

(1)

Program dispanzerja za ženske je sestavljen iz količnikov iz glavarine in količnikov iz obiskov.

(2)

Plan količnikov iz obiskov vključuje storitve preventive in kurative.

(3)

Za izvajalca se letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu načrtuje na podlagi opredeljenih zavarovanih žensk na aktivnega nosilca dejavnosti in neaktivnega nosilca, največ dve leti na dan 30. november 2022.

(4)

Letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu se oblikuje v višini tretjine opredeljenih zavarovanih žensk v starostnem obdobju od 20 do 64 let in na podlagi relativne vrednosti odvzema brisa na malignost iz preventivnega namena.

(5)

Sestavni del programa dispanzerja za ženske so tudi storitve ultrazvoka. Izvajalec, ki teh storitev ne opravlja sam, storitve ultrazvoka naroča pri drugem izvajalcu in kot naročnik tudi plača storitev.

3. Farmacevtsko svetovanje

18. člen

(program farmacevtskega svetovanja)

(1)

Zdravniki na primarni ravni v program farmacevtskega svetovanja napotujejo paciente s polifarmakoterapijo in paciente, za katere menijo, da so težave lahko posledica jemanja zdravil.

(2)

Pogoj za pridobitev programa farmacevtskega svetovanja je sklenjena pogodba o delu specialista klinične farmacije z bolnišnico ali javno lekarno oziroma z zaposlitvijo specialista klinične farmacije.

(3)

Seznam oseb, ki lahko opravljajo delo v programu farmacevtskega svetovanja, vodi Lekarniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Sekcijo kliničnih farmacevtov, Zavod pa ga objavi na svojih spletnih straneh.

(4)

Izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo za izvajanje programa farmacevtskega svetovanja, organizira ambulanto za program farmacevtskega svetovanja za izvajanje farmakoterapijskih pregledov najmanj enkrat tedensko, če ima v pogodbi dogovorjeno 0,2 tima oziroma sorazmerno več ali manj, ob večjem ali manjšem pogodbeno dogovorjenem timu, v okviru delovnih tednov ter z upoštevanjem delovnega časa.

(5)

Izvajalec iz prejšnjega odstavka v sklopu programa farmacevtskega svetovanja organizira sestanke kakovostnega predpisovanja zdravil, ki jih sestavlja od šest do 15 zdravnikov in specialist klinične farmacije. Delo v skupini iz prejšnjega stavka poteka po vnaprej dogovorjenem programu, ki ga Zavod objavi na svojih spletnih straneh.

(6)

Zavod spremlja kazalnike kakovostnega predpisovanja zdravil in o njih letno obvešča zdravnike.

4. Fizioterapija

19. člen

(program fizioterapije)

(1)

Izvajalec program fizioterapije načrtuje v številu timov in v številu uteži v skladu s kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe. Program fizioterapije ne vključuje specialnih fizioterapevtskih obravnav, ki jih izvajalec načrtuje posebej.

(2)

Specialne fizioterapevtske obravnave se opredelijo v pogodbi med izvajalcem in Zavodom, če ima izvajalec zaposlenega fizioterapevta, ki je na podlagi predhodnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo vpisan v Seznam izvajalcev za specialne fizioterapevtske obravnave. Seznam iz prejšnjega stavka objavi Zavod na svoji spletni strani.

(3)

Podlaga za načrtovanje specialne fizioterapevtske obravnave je realizirano število specialnih fizioterapevtskih obravnav v preteklem letu. Ob vključitvi novega fizioterapevta, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se v izvajanje specialne fizioterapevtske obravnave, v letu, ko začne opravljati delo, načrtuje 100 specialnih fizioterapevtskih obravnav letno.

5. Patronažna zdravstvena nega

20. člen

(program patronažne zdravstvene nege)

(1)

Izvajalec število nosilcev v dejavnosti patronažne zdravstvene nege načrtuje na podlagi pogodbe preteklega leta in po izobrazbeni strukturi.

(2)

Načrtovani obseg programa izvajalca se opredeli v številu storitev, in sicer se za en tim načrtuje 1.350 storitev na letni ravni.

(3)

V program patronažne zdravstvene nege sodijo tudi storitve, povezane z asistirano peritonealno dializo. Načrtovani obseg teh storitev Zavod dogovori v pogodbi z izvajalcem.

(4)

Izvajalci patronažne zdravstvene nege posebej načrtujejo sredstva za sodobne obloge za rane v višini 5.000 eurov na tim letno.

21. člen

(patronažna zdravstvena nega v oskrbovanih stanovanjih)

Patronažno zdravstveno nego v oskrbovanih stanovanjih lahko izvaja javni zavod, ki ima to dejavnost opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ali zasebni izvajalec s koncesijo za izvajanje zdravstvene nege na domu oziroma patronažne zdravstvene nege.

6. Centri za duševno zdravje, dispanzer za mentalno zdravje, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

22. člen

(program centrov za duševno zdravje)

(1)

Program centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: CDZOM) in centrov za duševno zdravje odraslih (v nadaljnjem besedilu: CDZO) se vzpostavi in izvaja na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

(2)

CDZOM sestavlja en tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe, CDZO pa dva tima, in sicer tim za ambulantno obravnavo in tim za skupnostno psihiatrično obravnavo, določen v Prilogi 1 te uredbe.

(3)

Če izvajalec ne pridobi potrebnega kadra iz Priloge 1 te uredbe, se mu za manjkajoči kader zniža financiranje kadra in obseg programa, sorazmerno z znižanim obsegom programa pa tudi materialni stroški in amortizacija.

(4)

Po vzpostavitvi programa CDZOM oziroma CDZO se ZD na regionalnem območju, ki ga pokriva CDZOM oziroma CDZO, za vsak program priznata dva tima patronažne zdravstvene nege.

23. člen

(CDZOM)

(1)

CDZOM se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za tim iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Pogoj za začetek financiranja programa CDZOM je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas.

(3)

Minimalna kadrovska sestava tima CDZOM obsega:

1.

zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, zaposlenega za polovični delovni čas ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas,

2.

tri psihologe,

3.

enega defektologa ali enega delovnega terapevta ali dva logopeda,

4.

enega socialnega delavca,

5.

enega DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,

6.

administrativno tehnični kader v skladu s četrtim odstavkom 77. člena te uredbe.

(4)

Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa CDZOM.

24. člen

(CDZO)

(1)

CDZO se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za ambulantno obravnavno in skupnostno psihiatrično obravnavo iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Pogoj za začetek financiranja programa ambulantne obravnave CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.

(3)

Minimalna kadrovska sestava tima programa ambulantne obravnave CDZO obsega:

-

enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

-

enega DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,

-

enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

-

dva psihologa,

-

administrativno tehnični kader v skladu s četrtim odstavkom 77. člena te uredbe.

(4)

Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Pogoj za začetek financiranja programa skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.

(6)

Minimalna kadrovska sestava tima programa skupnostne psihiatrične obravnave v okviru CDZO obsega:

1.

enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

2.

enega delovnega terapevta,

3.

tri DMS,

4.

enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,

5.

enega psihologa,

6.

administrativno tehnični kader v skladu s četrtim odstavkom 77. člena te uredbe.

(7)

Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz petega odstavka tega člena.

25. člen

(vključitev obstoječih programov v CDZOM in CDZO)

(1)

Ob vzpostavitvi CDZOM oziroma CDZO se obstoječi program izvajalca s področja psihiatrije, pedopsihiatrije, klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje do obsega standarda iz Priloge 1 te uredbe vključijo v program CDZOM in CDZO.

(2)

Pri OZG Kranj in ZD Ljubljana se vključitev programov iz prejšnjega odstavka izvede v okviru ZD, vključenih v OZG Kranj, in enot ZD Ljubljana.

26. člen

(program dispanzerja za mentalno zdravje)

(1)

Nosilec dejavnosti dispanzerja za mentalno zdravje je psiholog, defektolog ali logoped.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je nosilec dispanzerja za mentalno zdravje v Območni enoti Kranj ortopedagog, v Območni enoti Ljubljana pa za tri time specialist pedagog.

27. člen

(program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog)

(1)

Program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog se, upoštevajoč število obravnav v letu 2021 in število vzdrževanih v metadonskem programu v letu 2021, oblikuje v številu timov, v skladu s Prilogo 21, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Podatki o obravnavanih osebah in številu oseb, vključenih v opioidno substitucijsko terapijo oziroma opioidno agonistično terapijo vzdrževalni metadonski program, se ob pripravi letnega programa posodobijo z zadnjimi znanimi podatki. Na tej podlagi se izvede ustrezna prerazporeditev timov med ZD iz Priloge 21, ki je sestavni del te uredbe, v okviru skupnega števila timov.

7. Zdravstvena vzgoja

28. člen

(program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje in študente, šola za starše ter reproduktivno zdravstveno varstvo žensk)

(1)

Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela za izvajanje in pripravo vsebin zdravstvene vzgoje znaša 1.400 ur na nosilca tima zdravstvene vzgoje.

(2)

Izvajalci v okviru programa zdravstvene vzgoje opravljajo tudi program šole za starše.

(3)

Če šolo za starše na posameznem območju opravlja izvajalec, ki ne izvaja programa zdravstvene vzgoje, se ta program določi na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe in načrtovanega števila delavnic.

(4)

Izvajalec zdravstvene vzgoje nameni najmanj 40 % letnega obsega ur efektivnega dela za izvajanje zdravstvene vzgoje in največ 60 % za ostale aktivnosti povezane s programom, kot so organizacija, priprava in prevoz.

29. člen

(ZVC in iCKZ)

(1)

Plan zdravstveno vzgojnih delavnic je določen v Prilogi 17, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Finančna sredstva za izvajanje podpornih aktivnosti so določena glede na velikost centra in so opredeljena v Prilogi 17 te uredbe.

30. člen

(nadgrajen program integrirane preventive kroničnih bolezni)

(1)

ZD Celje, ZD Vrhnika in ZD Sevnica izvaja nadgrajen program integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju. Plan delavnic in individualnih svetovanj je določen v Prilogi 17 te uredbe.

(2)

Pri izvajanju zdravstveno vzgojnih delavnic Zdravo hujšanje in S sladkorno boleznijo skozi življenje sodeluje dodaten kader, ki ni del standardnega tima CKZ iz Priloge 1 te uredbe, in sicer:

Izvajalec	Zdravnik specialist družinske medicine	DMS edukator za sladkorno bolezen	Magister farmacije
	Delavci iz ur
ZD Celje	0,1519	0,0314	0,0078
ZD Vrhnika	0,0653	0,0140	0,0035
ZD Sevnica	0,0440	0,0105	0,0026

(3)

Finančna sredstva za plačilo dodatnega kadra iz prejšnjega odstavka so zagotovljena v okviru materialnih stroškov standardnega tima CKZ iz Priloge 1 te uredbe.

(4)

Ukrep iz tega člena velja do 31. avgusta 2023.

31. člen

(program iCKZ)

(1)

iCKZ izvaja programe za krepitev zdravja in pogovornih ur odrasle populacije, otrok in mladostnikov, aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih, vodenju iCKZ, zdravstveni vzgoji projektnega učenja mladih odraslih in v mladinskih centrih ter varni vadbi za nosečnice.

(2)

Program iCKZ izvaja ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD dr. Franca Ambrožiča Postojna (v nadaljnjem besedilu: ZD Postojna), ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija in ZD Logatec.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek od 1. septembra 2023 program iCKZ izvaja tudi ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Ptuj, ZD Krško, ZD Laško, ZD Radovljica, ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.

(4)

Finančna sredstva za vodenje strokovne skupine za preventivo ter preventivnih timov posameznih šol oziroma vrtcev se zagotavljajo za ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD Postojna, ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija, ZD Logatec, ZD Celje, ZD Vrhnika in ZD Sevnica v skladu s Prilogo 1 te uredbe.

32. člen

(zmanjšanje tveganega pitja alkohola)

Izvajalec, ki v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, zagotavlja preventivni program, načrtuje dve individualni svetovanji za zmanjšanje tveganega pitja alkohola na leto.

8. Pravica do obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev

33. člen

(obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležba v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev)

(1)

Za izvedbo javnega razpisa za program obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev se pooblasti Zavod. Ministrstvo poda soglasje na osnutek razpisane dokumentacije in na izbor izvajalcev.

(2)

Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.

9. Državni preventivni programi SVIT, DORA, ZORA, DPOR

34. člen

(program SVIT)

(1)

Program SVIT in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. Nosilec programa SVIT je NIJZ.

(2)

Zavod sklene pogodbo s pooblaščenimi presejalnimi kolonoskopskimi centri in pooblaščenimi kolonoskopisti. NIJZ enkrat letno, do 15. februarja, seznani Zavod in izvajalce z ažurnim seznamom pooblaščenih centrov.

(3)

Za paciente s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu, za katere izbrani osebni zdravnik presodi, da zdravstveno niso sposobni za ambulantno presejalno kolonoskopijo, se presejalna diagnostična, presejalna terapevtska ali operativna kolonoskopija lahko opravi z varnostno hospitalizacijo zavarovane osebe. Hospitalne skrining kolonoskopije se plačajo po SPP iz rednega programa. Pogoj za obračun hospitalno izvedenih kolonoskopij Zavodu je poročanje v informacijski sistem Progama SVIT in potrditev Programa SVIT o opravljeni storitvi.

35. člen

(program DORA)

Program DORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.

36. člen

(program ZORA)

(1)

Program ZORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.

(2)

Za promocijo, spremljanje, vodenje in koordiniranje programa ZORA se Onkološkemu inštitutu Ljubljana zagotovijo sredstva v višini iz pogodbe preteklega leta. Sredstva so namenjena za financiranje plače vodje registra ZORA, DMS, epidemiologa in analitika ter za materialne stroške podjemnih pogodb, izobraževanj in službenih poti, tiskovin, promocije, poštnino in informacijsko podporo.

(3)

V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva za dejavnost programa ZORA določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.

37. člen

(program DPOR)

(1)

Nosilec programa DPOR je Onkološki inštitut Ljubljana, ki opravlja dejavnosti koordinacije, spremljanja, vodenja, spodbujanja in promocije aktivnosti za zmanjševanje bremena raka v državi.

(2)

Sredstva za dejavnost programa DPOR so namenjena za plače koordinatorja DPOR, namestnika koordinatorja DPOR, strokovnega sodelavca za komunikacijsko podporo in materialne stroške za podjemne pogodbe, komunikacijske aktivnosti, organizacijo dogodkov, izobraževanja, službene poti in tiskovine.

(3)

V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva iz prejšnjega odstavka določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.

10. Dežurstvo v osnovni zdravstveni dejavnosti, nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi

38. člen

(dežurstvo)

(1)

Dežurna služba se izvaja:

-

ob praznikih,

-

ob delavnikih od 20. do 7. ure naslednjega dne,

-

ob vikendih: od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure naslednjega dne.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti pri izvajalcih izvaja ob sobotah, nedeljah in praznikih na lokacijah in v ordinacijskem času:

-

Ljubljana od 8. do 13. ure;

-

Celje, Kranj in Maribor od 8. do 13. ure;

-

Koper, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto od 8. do 12. ure.

(3)

K ordinacijskemu času iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu prizna ena ura za pripravo na delo.

(4)

Dežurna služba se izvaja v ambulanti ZD ali v urgentnem centru (v nadaljnjem besedilu: UC) in se financira s sredstvi nosilcev dežurne službe, ki imajo za program dežurne službe sklenjeno pogodbo z Zavodom.

(5)

Odškodninsko odgovornost v primeru škodnega dogodka nosi organizator dežurne službe.

39. člen

(helikopterska NMP)

Zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto NMP zagotavlja OZG in ZD Maribor, ekipo za sekundarne helikopterske prevoze pa zagotavlja Univerzitetni klinični center (v nadaljnjem besedilu: UKC) Ljubljana.

40. člen

(program NMP)

(1)

Program NMP z dežurno službo je določen v Prilogi 17 te uredbe.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023, v času sanacije in obnove začasno okrepi delovanje službe NMP. ZD Nazarje na svojem območju dodatno zagotavlja program Vozilo dežurnega zdravnika – neodložljivi hišni obiski, Zdravstveno reševalni center Koroške pa za območje Mežiške doline zagotavlja dodaten program mobilne enote nujnega reševalnega vozila.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se zagotovijo dodatna sredstva za vzpostavitev delovanja urgentnega centra v SB Ptuj. SB Ptuj se financira program Sprejem in triaža in opazovalna enota, ZD Ptuj pa Enota za hitre preglede – redni delovni čas.

41. člen

(zagotavljanje NMP v posameznih UC)

(1)

Splošna bolnišnica Celje zagotavlja NMP z 1,5 ekipe MoE VUZ in 3,5 ekipe MoE NRV za prebivalce na območju izpostav območne enote Zavoda Celje, Šentjur in Žalec ter delovanje programa DS1 v Enoti za hitre preglede UC Celje.

(2)

V zagotavljanje NMP iz prejšnjega odstavka, vključno z dežurno službo, se po razporedu, ki ga določi Splošna bolnišnica Celje, vključujejo zdravniki ZD Celje in koncesionarji z območja občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.

(3)

Splošna bolnišnica Celje za zagotavljanje delovanja pediatrične urgentne službe (v nadaljnjem besedilu: PUC) načrtuje 1 ekipo standarda »PUC – Pediatrična urgentna ambulanta«. V delovanje PUC se vključujejo pediatri iz območne enote Zavoda Celje.

42. člen

(zagotavljanje NMP na območju izpostav območne enote Zavoda Koper, Izola, Piran)

(1)

Za prebivalce na območju izpostave območne enote Zavoda Koper, Izola in Piran, NMP zagotavlja UC v Splošni bolnišnici Izola in ekipe NMP ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran, v skladu s Prilogo 17 te uredbe.

(2)

Delovanje enote za hitre preglede v UC v rednem delovnem času zagotavlja Splošna bolnišnica Izola, v dežurni službi pa ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran s timi iz Priloge 17 te uredbe, ki vključujejo:

-

dve dežurni ekipi v času dežurstva,

-

eno dodatno dežurno ekipo pediatra ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 18. uro,

-

eno dodatno dežurno ekipo v poletnem času in ob praznikih, skupaj 102 dni letno na lokaciji ZD Piran v Luciji med 7. in 22. uro, ki vključuje tudi reševalno vozilo z reševalcem,

-

zdravstveni kader za izvajanje koordinacije.

43. člen

(zagotavljanje NMP na območju Ljubljane)

(1)

Za izvajanje NMP z dežurno službo na območju mestne občine Ljubljana ZD Ljubljana načrtuje:

-

3 time vozila urgentnega zdravnika,

-

1 tim vozila dežurnega zdravnika – neodložljivi hišni obiski,

-

2,5 tima enote za hitre preglede v rednem delovnem času,

-

5 timov dežurne službe 1,

-

1,5 tima triaže in sprejema,

-

0,8 tima programa UC – Enote za bolezni.

(2)

Za izvajanje programa NMP UKC Ljubljana zagotovi:

-

11,609 timov MOE nujnega reševalnega vozila,

-

1 tim motornega kolesa,

-

sredstva za izvajanje helikopterske NMP in dispečerske službe zdravstva v višini sredstev iz pogodbe preteklega leta.

44. člen

(program nenujnih reševalnih prevozov)

Program nenujnih reševalnih prevozov se oblikuje v skladu s Prilogo 17 te uredbe.

11. Zobozdravstvena dejavnost

45. člen

(program zobozdravstvene dejavnosti za odrasle)

(1)

V zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, z izjemo Stomatološke klinike UKC Ljubljana in Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, se število točk za plačilo določi na podlagi:

-

dogovorjenega števila timov in 70 % standardnega obsega programa na tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe in

-

števila opredeljenih zavarovanih oseb na dan 28. februar za drugi kvartal, 31. maj za tretji kvartal, 31. avgust za četrti kvartal in 30. november za prvi kvartal naslednjega leta. Po strukturi opredeljenih oseb Zavod razporedi 30 % programa, načrtovanega za dejavnost zobozdravstva za odrasle.

(2)

Pri ugotavljanju števila zavarovanih oseb, opredeljenih na posameznega izvajalca, se pri izračunu planiranega števila točk, ki je odvisen od števila opredeljenih zavarovanih oseb, upošteva:

-

če izvajalec v skladu s pogodbo opravlja samo eno dejavnost, se štejejo vse zanj opredeljene osebe v dejavnosti, ki je pogodbeno dogovorjena;

-

če izvajalec v skladu s pogodbo opravlja dejavnost mladinskega zobozdravstva in zobozdravstva za odrasle, se štejejo opredeljene osebe, stare 19 let in več, v zobozdravstvo za odrasle;

-

osebe, opredeljene za zobozdravnike specialiste otroškega in preventivnega zobozdravstva (pedontologe), se štejejo med neopredeljene osebe;

-

če izvajalec v izvajanje prevzame program drugega izvajalca, ki je prenehal z dejavnostjo, se nanj za obdobje največ dveh let prenesejo vsi njegovi opredeljeni pacienti. Po preteku dveh let ali če se zavarovane osebe, ki jih je prevzel, že prej opredelijo za drugega zobozdravnika, se v izračun največjega možnega števila točk za plačilo štejejo le zanj opredeljene osebe. Če se zavarovane osebe v tem obdobju ne opredelijo za drugega zobozdravnika, se te zavarovane osebe uvrstijo med neopredeljene osebe, pri čemer velja, da se, če zobozdravniku preneha delovno razmerje in je imel opredeljene zavarovane osebe, se štejejo te zavarovane osebe dve leti k ZD oziroma h koncesionarju, po tem obdobju pa se štejejo kot neopredeljene osebe;

-

izvajalcu, ki v pogodbenem letu začne z opravljanjem dejavnosti brez opredeljenih zavarovanih oseb oziroma izvajalcu za dodatne time v primeru širitev mreže, se prvi dve leti del plana, ki je odvisen od števila opredeljenih zavarovanih oseb, določi na ravni 80 % obsega programa na tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe.

(3)

Za dejavnost zobozdravstva za odrasle Zavod na svojih spletnih straneh za vsako tromesečje objavi plan točk po izvajalcih.

46. člen

(program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami)

(1)

Program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami Zavod dogovori v pogodbi z UKC Ljubljana, ZD Maribor in ZD Murska Sobota.

(2)

Storitve iz programa iz prejšnjega odstavka se izvajajo v splošni anesteziji.

47. člen

(program čeljustne in zobne ortopedije)

V dejavnosti čeljustne in zobne ortopedije (v nadaljnjem besedilu: ortodontija) izvajalec načrtuje vključitev najmanj 60 dodatnih zavarovanih oseb v ortodontsko zdravljenje in najmanj 90 prvih pregledov, šifra Šifranta Zavoda 01008, preračunano na en tim.

48. člen

(vzgoja za ustno zdravje)

(1)

Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela na enega nosilca tima za izvajanje in pripravo vsebin vzgoje za ustno zdravje znaša 1.400 ur.

(2)

Izvajalec vzgoje za ustno zdravje realizira najmanj 40 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za izvajanje vzgoje za ustno zdravje in največ 60 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za pripravo (npr. organizacija, čas za prevoz, čas za pripravo, vabljenje).

12. Dejavnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje

49. člen

(dejavnost NIJZ)

(1)

Program ugotavljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni se načrtuje v obsegu, in sicer:

Območna enota Zavoda (izvajalec)	Število timov
– program NIJZ – OE Celje	1,95
– program NIJZ – OE Koper	0,91
– program NIJZ – OE Kranj	1,29
– program NIJZ – OE Ljubljana	3,93
– program NIJZ – OE Maribor	2,09
– program NIJZ – OE Murska Sobota	0,81
– program NIJZ – OE Nova Gorica	0,67
– program NIJZ – OE Novo mesto	0,88
– program NIJZ – OE Ravne na Koroškem	0,48
Skupaj:	13,01

(2)

NIJZ program nabave in distribucije cepiv načrtuje v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili ter v sklopu tega programa zagotavlja odgovorne osebe, ki na cepilnem mestu skrbi za sprejem, shranjevanje, izdajo in transport zdravil ter pregled dokumentacije, ki omogoča sledljivost zdravil.

(3)

Distribucija cepiv iz prejšnjega odstavka vključuje:

-

zagotovitev sistema sledenja serije,

-

zagotovitev hitrega odpoklica serije,

-

zagotovitev stalnih evidenc o zalogah in razdeljenih cepivih,

-

vodenje podatkov o nepravilnem transportu in shranjevanju, uporabi in ostalih podatkov za varno uporabo cepiv.

(4)

NIJZ zagotavlja stalno pripravljenost zdravnika specialista s področja epidemiologije in v ta namen načrtuje sredstva v višini 194.700,64 eura v cenah za januar 2023. Sredstva se valorizirajo po enaki metodologiji kot materialni stroški, ki so vračunani v programe storitev.

(5)

NIJZ program priprave, koordiniranja, vodenja in evalvacije programov vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, vzgoje za ustno zdravje, priprave na porod in starševstvo oziroma šole za starše, zdravstvene vzgoje za odrasle in preventivnih programov, ki se izvajajo v okviru primarne zdravstvene dejavnosti načrtuje v številu timov iz razpredelnice, in sicer:

Izvajalec glede na območno enoto Zavoda	Število timov
– program NIJZ – OE Celje	3,00
– program NIJZ – OE Koper	2,00
– program NIJZ – OE Kranj	2,00
– program NIJZ – OE Ljubljana	5,00
– program NIJZ – OE Maribor	3,00
– program NIJZ – OE Murska Sobota	1,80
– program NIJZ – OE Nova Gorica	1,00
– program NIJZ – OE Novo mesto	1,80
– program NIJZ – OE Ravne na Koroškem	1,00
Skupaj:	20,60

(6)

NIJZ je nosilec koordinacije in vodenja programa preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvu ter spremljanja dejavnikov tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Sredstva za izvajanje programa so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe. Sredstva NIJZ nakazuje redno v trimesečjih tistim koordinatorjem, ki delo opravljajo v obsegu dva dni na mesec in o tem poročajo. Preostala sredstva se porabijo za nacionalno vodenje in koordiniranje programa ter spremljanje podatkov o dejavnikih tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni.

(7)

Delo regijskih koordinatorjev se opravlja izven rednega delovnega časa.

(8)

NIJZ se za koordinacijo, strokovno podporo pri implementaciji, spremljanju in evalviranju programa Skupaj za zdravje, za zagotavljanje stroškov kadra in materialne stroške zagotovi 280.662 eurov.

(9)

NIJZ se za program zmanjševanja škode uporabe prepovedanih drog zagotovi 189.349 eurov.

(10)

NIJZ se za koordinacijo in upravljanje implementacije centrov za duševno zdravje zagotovi 494.562 eurov.

(11)

NIJZ se za zagotavljanje podpornih zdravstveno-vzgojnih gradiv zagotovi 220.642 eurov.

(12)

NIJZ se za širitev mentorske mreže edukatorjev – mentorjev za podporo izvajalcem nemedikamentoznih obravnav na področju sladkorne bolezni tipa 2 v ZVC za povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvene dejavnosti zagotovi 8.700 eurov.

(13)

NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za implementacijo nemedikamentoznih obravnav za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v 61 ZD zagotovi 547.062,53 eura.

13. Zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov

50. člen

(zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov)

Izvajalec zagotavlja zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov v ambulanti zavoda za prestajanje kazni zapora, v obsegu in času, ki je določen v programu Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. V preostalem času zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov zagotavljajo na klic, s hišnim obiskom ali na lokaciji ZD.

14. Specialistična zunajbolnišnična dejavnost

51. člen

(minimalno število prvih pregledov)

(1)

Zavod v pogodbah z izvajalec opredeli minimalno število prvih pregledov na tim za naslednje vrste oziroma podvrste zdravstvene dejavnosti:

VZD	Podvrsta zdr. dej.	Naziv	Min. št. prvih pregledov na tim
204	205	Rehabilitacija	2.590
204	207	Fiziatrija	2.230
206	209	Ginekologija	2.100
208	214	Infektologija	4.085
209	215	Internistika	735
211	220	Kardiologija in vaskularna med.	930
220	229	Okulistika	2.615
222	231	Ortopedija	3.254
234	251	Splošna kirurgija	1.772
239	257	Urologija	1.190
249	217	Tireologija	1.753

(2)

Kadar se posamezna subspecialna vrsta zdravstvene dejavnosti izloči iz druge vrste zdravstvene dejavnosti, se prvi pregledi pri tej subspecialni dejavnosti načrtujejo na podlagi izvajalčevih podatkov o realiziranih prvih pregledih.

52. člen

(program CT in MR preiskav)

(1)

Načrtovani obseg CT in MR preiskav izvajalca je enak realiziranemu številu preiskav v preteklem letu po posameznih skupinah radioloških diagnostičnih postopkov (v nadaljnjem besedilu: SRDP).

(2)

Za SRDP z nazivom CT primerjava in SRDP z nazivom MR primerjava se število preiskav ne načrtuje.

(3)

Pogodbena vrednost programa za CT in MR preiskave je enaka realizirani vrednosti programa v preteklem pogodbenem letu.

15. Urgentni centri

53. člen

(program UC)

(1)

V UC se financirajo naslednje organizacijske enote:

-

triaža in administrativni sprejem,

-

enota za hitre preglede (v nadaljnjem besedilu: EHP),

-

enota za bolezni (v nadaljnjem besedilu: EzB),

-

enota za poškodbe (v nadaljnjem besedilu: EzP),

-

enota za opazovanje in nadzor.

(2)

Bolnišnica, ki ima vzpostavljen UC, ne načrtuje drugih urgentnih specialističnih ambulant.

(3)

Delovanje EHP izvajalec zagotavlja 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v naslednjem obsegu:

URGENTNI CENTER	Delovanje EHP zagotavljajo	Zagotavljanje EHP
BREŽICE	ZD Brežice	Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Brežice v okviru 1,3 MoE NRV in DS2. ZD Brežice se priznajo dodatna sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
CELJE	SB Celje	SB Celje se v rednem delovnem času prizna 41.232 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.
IZOLA	SB Izola ZD Koper ZD Izola ZD Piran	V času dežurstva ZD Izola, ZD Koper in ZD Piran v okviru DS 3b. V rednem delovnem času SB Izola. Prizna se največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001
JESENICE	ZD Jesenice	Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Jesenice v okviru DS2 in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
MARIBOR	ZD Maribor	ZD Maribor ambulanta v okviru DS1. Za delo v rednem delovnem času od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure se prizna največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.
MURSKA SOBOTA	SB Murska Sobota ZD Murska Sobota	V času dežurstva ZD Murska Sobota v okviru DS1. V rednem delovnem času se skladno z medsebojno pogodbo SB MS in ZD MS prizna največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.
NOVA GORICA	SB Nova Gorica ZD Nova Gorica	V času dežurstva ZD Nova Gorica v okviru DS1. V rednem delovnem času se izvajalcu, v skladu z medsebojno pogodbo SB Nova Gorica in ZD Nova Gorica, prizna največ 10.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.
NOVO MESTO	SB Novo mesto	V času dežurstva SB Novo mesto v okviru pavšala za 1,3 DS1. V rednem delovnem času se SB Novo mesto prizna največ 32.744 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.
SLOVENJ GRADEC	ZD Slovenj Gradec	Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Slovenj Gradec v okviru ekip DS2 in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
TRBOVLJE	ZD Trbovlje	Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Trbovlje v okviru 1,6 ekipe MoE NRV in DS2. Dodatno se priznajo sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta.
	ZD Ljubljana	ZD Ljubljana se za delo ambulante v okviru EHP v rednem delovnem času od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure priznajo sredstva v obsegu 68.826 količnikov letno, po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.

(4)

EHP uporabljajo storitve laboratorija UC, tudi ko delovanje EHP zagotavlja ZD.

(5)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko bolnišnica zaračuna laboratorijske storitve za EHP ZD največ v višini cene točke za laboratorij, ki jo v kalkulacijah priznava Zavod, znižane za 20 %.

54. člen

(satelitski urgentni center)

(1)

Triažo izvaja tudi satelitski urgentni center (v nadaljnjem besedilu: SUC) v obsegu po en tim, in sicer v ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje, ZD Sevnica, ZD Kranj in ZD Velenje.

(2)

SUC mora biti dostopen in odprt vse dni v letu, 24 ur na dan, in sicer tudi v času, ko je ekipa NMP na terenu.

55. člen

(mobilni paliativni tim)

(1)

Nosilec programa mobilnega paliativnega tima je zdravnik specialist družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, anesteziologije, onkologije, reanimatologije in perioperativne medicine ali splošne kirurgije.

(2)

Do 31. marca 2023 je program enak programu preteklega leta, od 1. aprila 2023 pa en mobilni paliativni tim poleg ostalih vključuje še enega zdravnika specialista.

(3)

Glede na število zdravnikov specialistov lahko Zavod in izvajalec skleneta pogodbo za več timov, vendar ne več kot znaša načrtovano število zdravnikov v enem timu do 31. marca 2023.

16. Dializna dejavnost

56. člen

(program dializne dejavnosti)

(1)

Program posameznih vrst dializ je določen na podlagi predloga izvajalca, ki ga posreduje Zavodu v 14 dneh od objave te uredbe. Če izvajalec predloga ne poda v navedenem roku, je program dializ enak realizaciji števila dializ v preteklem letu.

(2)

V primeru novega izvajalca dializ se program določi tako, da se realizacija v preteklem letu razdeli med izvajalce na območju območne enote Zavoda v skladu z deležem števila dializnih mest posameznega izvajalca v območni enoti Zavoda.

17. Specialistična bolnišnična dejavnost

A. Akutna bolnišnična obravnava – skupine primerljivih primerov

57. člen

(načrtovanje programa akutne bolnišnične obravnave – skupine primerljivih primerov)

(1)

Program akutne bolnišnične obravnave – skupine primerljivih primerov (v nadaljnjem besedilu: SPP) se načrtuje v številu primerov in uteži.

(2)

V primeru širitve ali novega programa se posamezni program akutne bolnišnične obravnave SPP opredeli na podlagi uteži šifer SPP iz šifrantov Zavoda za obračun storitev, in sicer se upoštevajo šifre SPP, v katere se uvršča pretežni delež primerov.

(3)

V okviru akutne bolnišnične obravnave – SPP se ločeno načrtujejo prospektivni programi iz Priloge 11, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Plan primerov in uteži posameznih prospektivnih programov, ki so plačani po realizaciji in plan primerov ostalih prospektivnih programov, se opredeli na ravni plana iz pogodbe preteklega leta. Plan uteži posameznih prospektivnih programov se določi na podlagi fiksne uteži iz Priloge 11 te uredbe (utež za obračun) oziroma na podlagi priznane uteži na primer iz leta 2022.

(5)

Za program kirurškega zdravljenja rakavih bolezni in program možganske kapi se plan uteži določi na podlagi realizirane uteži na primer iz leta 2022.

B. Akutna bolnišnična obravnava – drugo

58. člen

(načrtovanje programa akutne bolnišnične obravnave – drugo)

Programi, ki jih izvajalec ne obračunaval Zavodu na podlagi SPP, so:

-

programi v bolnišnični dejavnosti: psihiatrija, rehabilitacija, transplantacije, neakutna bolnišnična obravnava, bolnišnična obravnava invalidne mladine, nevrokirurška obravnava – stimulacija globokih možganskih jeder, nevromodulacijski program – stimulacija zadnjih stebričkov hrbtenjače, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo,

-

bolnišnična obravnava zdravih novorojenčkov,

-

spremstvo oseb, ki so bolnišnično obravnavane,

-

obravnava klinično mrtvih darovalcev organov in tkiv.

59. člen

(programi, ki se načrtujejo na podlagi realizacije)

Programi, plačani po realizaciji iz 181. člena te uredbe, se načrtujejo na podlagi priznane realizacije preteklega leta.

18. Psihiatrija

60. člen

(program psihogeriatrije)

Program psihogeriatrije izvaja psihiatrična bolnišnica, ki ima organizirane ločene geriatrične oddelke.

61. člen

(program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu)

Program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izvaja UKC Maribor v enoti za forenzično psihiatrijo.

62. člen

(program obravnave otrok, mladostnikov in odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji)

Program obravnave otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji izvaja Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, program obravnave odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji pa Psihiatrična bolnišnica Idrija.

63. člen

(program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja)

(1)

Program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja izvajajo Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Psihiatrična bolnišnica Ormož, UKC Maribor in Psihiatrična bolnišnica Vojnik.

(2)

Pogoj za sklenitev pogodbe z Zavodom za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka, je predložena klinična pot, na podlagi katere izvajalec izvaja obravnave.

(3)

V sklopu programa skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja se izvaja tudi nadzorovana obravnava po kalkulaciji primera dnevne obravnave.

19. Terciarna zdravstvena dejavnost

64. člen

(program terciarne dejavnosti)

(1)

Program terciarne zdravstvene dejavnosti izvaja javni zavod oziroma oddelek javnega zavoda, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in s pravilnikom, ki določa pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma inštitut, podeljen naziv klinika, klinični oddelek ali klinični inštitut.

(2)

Izvajalec terciarne zdravstvene dejavnosti je UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, NIJZ.

(3)

Terciarna dejavnost je sestavljena iz programov terciar I in terciar II.

65. člen

(program terciar I)

(1)

Terciar I obsega program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje posameznih nacionalnih evidenc in nacionalnih registrov.

(2)

Program učenja obsega podiplomsko izobraževanje specializacije, znanstvenega magisterija in doktorata.

(3)

Program usposabljanja za posebna znanja obsega:

-

usposabljanja, ki so organizirana v okviru izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki niso zaposleni pri njem, v smislu prenosa znanja in najnovejših dognanj iz prakse in literature v prakso na konkretnem zdravstvenem področju in niso sestavni del standardnih izobraževanj za specializante, ter

-

daljša usposabljanja (en mesec in več) v tujini za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce zaposlene pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti.

(4)

Program razvoja in raziskovanja obsega raziskovalne (aplikativne, klinične) in razvojne projekte, ki zagotavljajo napredek v izvajanju najvišje izvedenske ravni zdravstvene obravnave ter oblikovanje usmeritev zdravstvene obravnave za celo oziroma večji del države.

(5)

Razvojni projekt iz prejšnjega odstavka se izvaja na vseh področjih zdravstva in obsega:

-

patente in inovacije (razvoj in vpeljava novih metod in postopkov dela ter analize in izboljšave že obstoječih v pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti),

-

prenos lastnega znanja in dosežkov izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti v domači prostor in v tujino ter obratno,

-

razvojne naloge in naloge nacionalnega pomena, in sicer vzpostavitev in delovanje nacionalnega sistema za farmakovigilanco, ki obsega vzpostavitev in vzdrževanje nacionalne mreže regijskih koordinatorjev v bolnišnicah in večjih zdravstvenih centrih, izobraževanje na področju farmakovigilance, spodbujanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev glede poročanja o neželenih učinkih zdravil, svetovanje v primeru neželenih učinkov, zbiranje in dopolnjevanje poročil o neželenih učinkih, posredovanje poročil Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, sodelovanje pri vzpostavitvi uporabnikom prijaznega elektronskega on-line sistema za poročanje, priprava polletnega in letnega poročila za ministrstvo (Svet za zdravila); sodelovanje v nacionalnem odboru za farmakovigilanco, sodelovanje v preventivnih programih za zvečanje varnosti pacientov oziroma varne rabe zdravil.

(6)

Nacionalne evidence in nacionalni registri iz prvega odstavka tega člena so:

UPRAVLJALEC	ZAP. ŠT.	NACIONALNI REGISTER IN NACIONALNA EVIDENCA
UKC Ljubljana	NIJZ 13	Register o zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij
	NIJZ 28	Register bolnikov s sladkorno boleznijo in vrojenimi presnovnimi motnjami in endokrinopatijami
	NIJZ 33	Register hemofilikov
	NIJZ 34	Register rizičnih otrok
	NIJZ 36	Register ekstrapiramidnih bolnikov
	NIJZ 39	Register oseb s cerebralno paralizo
	NIJZ 45	Register oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni
	NIJZ 53.2	Register redkih nemalignih bolezni
UKC Ljubljana skupaj z NIJZ	NIJZ 35	Register cerebrovaskularnih bolnikov
Onkološki inštitut Ljubljana	NIJZ 25	Register raka
	NIJZ 25.1	Register testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom
	NIJZ 26	Register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka materničnega vratu (Register ZORA)
	NIJZ 26.1	Register organiziranega zgodnjega odkrivanja in obravnave raka dojk (Register DORA)
	NIJZ 38	Register družinske polipoze
Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik	NIJZ 29	Register TBC bolnikov
Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik	NIJZ 32	Register bolnika, ki prejema kisik in umetno ventilacijo na domu
NIJZ	NIJZ 20	Register prirojenih anomalij
	NIJZ 35	Register cerebrovaskularnih bolnikov
	NIJZ 43	Register poklicnih bolezni, sumov na poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom
	NIJZ 44	Register bolnikov srca in ožilja
	NIJZ 48	Evidenca nalezljivih bolezni
	NIJZ 49	Register obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja
	NIJZ 50	Evidenca varstva prebivalstva pred steklino
	NIJZ 51	Register stranskih pojavov po cepljenju
	NIJZ 52	Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, AIDS-a in smrti zaradi AIDS-a
	NIJZ 53	Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana	NIJZ 30	Register hospitaliziranih psihiatričnih bolnikov
	NIJZ 31	Register samomorov in drugih samomorilnih poskusov
	NIJZ 37	Register oseb odvisnih od alkohola

66. člen

(program terciar II)

Terciar II obsega:

-

najvišjo stopnjo usposobljenosti zdravstvenih timov na posameznem strokovnem področju (subspecialni timi), vključno s podpodročji,

-

ozko specializirane laboratorije, diagnostične in terapevtske enote,

-

trajno ali občasno horizontalno povezanost več strok oziroma več strok pri različnih izvajalcih za najboljše reševanje problemov zdravstvene obravnave (interdisciplinarni ekspertni konziliji) vključno z izdajo mnenj v zvezi s postopki zdravljenja v tujini,

-

težavnost – najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kjer stroški praviloma presegajo zaračunano vrednost.

67. člen

(mnenja pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov za zdravljenje v tujini)

Terciarna dejavnost zagotavlja tudi izdajo mnenj pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini (v nadaljnjem besedilu: zdravljenje v tujini) v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, in pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje.

20. Diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini

68. člen

(program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini)

(1)

Program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino, se UKC Ljubljana financira na podlagi pavšala, ki znaša 504.000 eurov.

(2)

Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana.

21. Lekarniška dejavnost

69. člen

(program lekarniških storitev)

Program lekarniških storitev zajema izdajo zdravil in živil za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno in vmesno listo in so predpisana na receptni obrazec Zavoda, izdajo zdravil za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter kognitivne storitve v okviru programa brezšivne skrbi.

70. člen

(načrtovanje programa lekarniških storitev)

(1)

Program lekarniških storitev se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.

(2)

Za lekarno, ki začne poslovati v letu 2023, se program načrtuje v obsegu enega tima iz Priloge 1 te uredbe.

(3)

Dežurstvo v lekarnah se opravlja na območju mesta ali za več občin v skladu s Prilogo 14, ki je sestavni del te uredbe.

22. Zdravstvena dejavnost socialno varstvenih zavodov, zavodov za usposabljanje in zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami

71. člen

(program v socialno varstvenem zavodu)

(1)

Program v socialno varstvenem zavodu se določi s številom dni zdravstvene nege in se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.

(2)

Zmogljivosti za izvajanje programa zdravstvene nege so določene s številom postelj oziroma mest v posameznem socialno varstvenem zavodu, kar določa Priloga 15 te uredbe.

(3)

Program v socialno varstvenem zavodu, pri katerem se število postelj spremeni, se določi glede na strukturo realizacije vrste zdravstvene nege preteklega leta.

(4)

Socialno varstvenem zavodu, ki sklene prvo pogodbo z Zavodom, se:

-

obseg zdravstvene nege izračuna na podlagi števila postelj, 90 % deleža zasedenosti postelj ter števila dni v neprestopnem letu,

-

struktura storitev izračuna na podlagi realizirane povprečne strukture storitev zdravstvene nege izvajalcev istega tipa glede na Prilogo 15 te uredbe, v letu 2021, in sicer:

	Delež	Delež	Delež
Tip storitev	zdravstvena nega I	zdravstvena nega II	zdravstvena nega III
Tip A	17,27 %	5,85 %	76,88 %
Tip B + C	4,75 %	18,42 %	76,83 %
Tip C1	0,66 %	1,60 %	97,74 %

(5)

Načrtovani obseg storitev za asistirano peritonealno dializo izvajalec z Zavodom dogovori v pogodbi.

72. člen

(zagotavljanje drugih dejavnosti socialno varstvenega zavoda)

(1)

Socialno varstveni zavod v okviru programa iz prejšnjega člena izvaja tudi storitve fizioterapije in delovne terapije ter zagotavlja specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti v skladu s kadrovskim normativom za posamezne vrste zdravstvene nege iz Priloge 15 te uredbe.

(2)

Za izvajalce, za katere storitve fizioterapije, delovne terapije in specialistične zdravstvene dejavnosti niso vključene v zdravstveno nego, preko kadrovskih normativov za izvajalce tip A, B, C in C 1 iz Priloge 15 te uredbe, je plan teh storitev enak planu iz pogodb preteklega leta.

(3)

Izvajalec v okviru pogodbeno dogovorjenega programa za svoje oskrbovance izvaja fizioterapevtske storitve z naslednjimi šiframi Šifrantov Zavoda: 12051, 12052, 12053, 13621, 13622, 85501, 85531, 85532, 85550, 86001, 86010, 86021, 86022, 86040, 86050, 86120, 86210, 86310, 87120, 93301, 93320, 93321, 94301, 94302, 94320, 94401, 94402, 94420, 94430, 94440, 94450, 94501, 94502, 94511, 94512, 94520, 94530, 94540, 94551, 94601, 94610, 94620, 94630, 94640, 94701, 94712, 94720, 97740, 94770 in 94780.

73. člen

(program socialno varstvenega zavoda za usposabljanje)

(1)

Socialno varstveni zavod za usposabljanje v dnevnih centrih izvaja program za otroke in mladostnike do 26. leta starosti.

(2)

Socialno varstveni zavod za usposabljanje v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja tudi program obravnave oseb z nezgodno poškodbo glave.

74. člen

(program v zavodu za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami)

(1)

Program zdravstvene nege v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) Zavod financira na ravni plana iz pogodb preteklega leta. Financiranje temelji na mesečnih dvanajstinah. Zavod s SOUS sklene pogodbo o financiranju programa za vse izvajalce iz Priloge 16 te uredbe.

(2)

Program centra za sluh in govor se oblikuje v skladu s Prilogo 2 te uredbe in normativa točk na vkalkuliranega delavca na ravni plana iz pogodb preteklega leta.

(3)

Center za sluh in govor v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja logopedske obravnave za oskrbovance in za zunanje uporabnike.

23. Zdraviliška dejavnost

75. člen

(program zdraviliškega zdravljenja)

(1)

Program zdraviliškega zdravljenja se določi posebej za stacionarno zdraviliško zdravljenje in posebej za ambulantno zdraviliško zdravljenje. Zdravilišče izvaja program v skladu s Prilogo 20, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Program nemedicinskih oskrbnih dni za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer ne sme biti manjši od 100 nemedicinsko oskrbnih dni.

(3)

Program zdraviliških storitev za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini 20,5 točk na nemedicinski oskrbni dan.

(4)

Program ambulantnega zdraviliškega zdravljenja se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer se število storitev načrtuje v višini 20,5 točke na dan. Število načrtovanih dni rehabilitacije ne sme biti manjše od 100.

III. DEL

ZMOGLJIVOSTI IN VREDNOTENJE PROGRAMOV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

76. člen

(vrednosti programov in cene zdravstvenih storitev)

Vrednosti programov in cene storitev iz te uredbe se nanašajo na njihovo celotno vrednost, to je vrednost iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in vrednost iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

77. člen

(načrtovanje števila timov in zaposlenih)

(1)

Načrtovanje števila timov temelji na 1.430 urah letnega efektivnega dela ambulante, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, specialist klinične psihologije, defektolog, logoped oziroma surdopedagog in specialist klinične logopedije.

(2)

Če je nosilec programa zdravnik specialist v območju sevanja, načrtovano število timov temelji na 1.254 urah letnega efektivnega dela ambulante.

(3)

Za nosilca programa, ki ni naveden v prvem in drugem odstavku tega člena, načrtovanje števila timov temelji na 1.700 urah letnega efektivnega dela ambulante.

(4)

Delež administrativno-tehničnega kadra v kalkulacijah za načrtovanje in financiranje programov storitev lahko v bolnišnični dejavnosti znaša največ 17 %, v drugih dejavnostih pa največ 15,27 % zdravstvenega kadra, razen izjem, določenih v Prilogi 1 te uredbe.

(5)

Načrtovano število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v socialno varstvenem zavodu je, glede na strukturo dni zdravstvene nege, v skladu z normativi za delo, dogovorjenimi v Prilogi 15 te uredbe.

(6)

V dejavnosti, ki ni standardizirana, se kadrovske zmogljivosti določajo v številu in kadrovski sestavi iz pogodb preteklega leta.

(7)

O elementih za oblikovanje cen storitev za nov program, ki ni posebej opredeljen, se dogovorita Zavod in izvajalec s pogodbo. Za pripravo predloga pogodbe izvajalec v roku sedmih dni po prejemu poziva Zavoda, Zavodu predloži kalkulacijo cene iz prejšnjega stavka v skladu s to uredbo.

78. člen

(elementi za oblikovanje cen storitev)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se upoštevajo naslednji elementi:

-

plače,

-

materialni stroški,

-

amortizacija,

-

drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,

-

druge zakonske obveznosti.

79. člen

(sredstva za plače)

(1)

Sredstva za plače se vračunajo v programe oziroma cene storitev tako, da se upošteva:

-

načrtovano število delavcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti,

-

plačni razred,

-

znesek osnovne plače,

-

sredstva za delovno dobo,

-

dodatki, določeni s kolektivno pogodbo.

(2)

Če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki posega na področje plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, oziroma drugega predpisa, ki ureja navedeno področje, se te spremembe avtomatično upoštevajo v kalkulacijah cen storitev.

(3)

Vračunanje osnovnih plačnih razredov v programih oziroma cenah storitev po dejavnosti je razvidno iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.

80. člen

(sredstva za delovno dobo)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se v vseh dejavnostih obračunajo sredstva za delovno dobo v višini 6,44 % vračunane osnovne plače.

81. člen

(dodatki po kolektivni pogodbi)

(1)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se dodatki po kolektivni pogodbi vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev tako, da se upoštevajo naslednji odstotki:

Dejavnost	Podvrste zdravstvene dejavnosti	odstotek
– v splošni in dispanzerski dejavnosti	podvrste: od 001 do 004, 007, 009, 011, 013, 014, 025, od 026 do 028, od 031 do 033, 036, 039, 051, od 057 do 059, 258, 606	2,50 %
– farmacevtsko svetovanje	302 001 Z0042	2,90 %
– v dejavnosti NMP brez administrativno tehničnega kadra – dežurna služba 1, 2, 3a, 3b, triaža satelitski urgentni center (zdr. specialist 2 oziroma dipl. zdravstvenik 2) mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 2)	338 040, 338 041, 338 042, 338 043, 338 046 338 062	82,39 %
– dežurna služba 2, 3a, 3b (zdr. specialist 1 in /ali dipl. zdravstvenik 1) mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 1)	338 041, 338 042, 338 043 338 062	5,73 %
– dežurna služba 4	338 044	36,73 %	*
– dežurna služba 5	338 045	20,00 %	*
– dispečerska služba, mobilna enota reanimobila, mobilna enota nujnega reševalnega vozila mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (diplomirani zdravstvenik)	338 038, 338 047, 338 049 338 062	39,23 %
– helikopter, motorno kolo	338 024, 338 049	22,50 %
– enota za hitre preglede	338 051	2,50 %
– mobilna enota dežurnega zdravnika za neodložljive hišne obiske	338 063
* zdravnik specialist		73,64 %
* tehnik zdravstvene nege		21,74 %
– administrativno tehnični kader	razen 338 038	2,50 %
– administrativno tehnični kader	338 038	20,20 %
– v zobozdravstveni dejavnosti	od 404 101 do 404 107, 401 110, 402 111, 405 113, 406 114, 442 116, 446 125	2,50 %
– dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti brez administrativno tehničnega kadra	438 115	85,26 %
– administrativno tehnični kader	438 115	2,50 %
– v dejavnosti reševalne službe – nenujni reševalni prevozi	513 150, 513 151, 513 153	39,23 %
– v lekarniški dejavnosti	743 601, 743 602, 743 603, 743 604, 743 606, 743 615, 743 608	3,20 %	***
– v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti (s psihiatrijo)	podvrste: 203, od 205 do 212, od 214 do 222, 224, 227, 229, 231, 232, 236, 237, od 239 do 242, od 246 do 249, 251, od 255 do 257, 259, od 261 do 263, 269, 276, 278, 282, 283	2,50 %
– urgentni centri: triaža in sprejem, opazovalna enota	238 271, 238 272	9,60 %
dispečerska služba, enota za bolezni, enota za poškodbe, PUC (brez administrativno tehničnega kadra)	238 273, 238 274, 238 275, 238 277, 238 280, 238 281	39,23 %
administrativno tehnični kader	238 277, 238 280, 238 281	2,50 %
– mobilni paliativni tim	241 279	33,14 %
– v dializni dejavnosti	216 225	22,50 %
– v specialistični bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije)	podvrste: 300, 303, od 305**** do 307, 359	33,14 %	**
– v specialistični bolnišnični dejavnosti – psihiatrija	130 312, 130 341	28,15 %	**
– v specialistični bolnišnični dejavnosti: doječe matere, sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku, program zdravljenja in rehabilitacije oseb s komorbidnostjo	701 308, 701 309, 701 310	2,50 %
– sredstva za brezšivno skrb v bolnišnični dejavnosti	101 300 E0811, 104 305 E0811, 130 341 E0811, 130 312 E0811, 124 341 E0811	2,90 %
– v zdravstveni dejavnosti domov za starejše	644 411, 644 412, 644 413, 644 415, 602 419, 644 410, 644 425	13,37 %
– v zdravstveni dejavnosti posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in enot za posebne oblike varstva v domovih starejših občanov in v domskem varstvu varstveno delovnih centrov	644 416, 644 417, 644 418	26,28 %
– v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center Dolfke Boštjančič, Zavod dr. M. B. Dornava	644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403, 644 405 E0690	25,26 %
– v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Dom Matevža Langusa Radovljica ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem	644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403	19,70 %
– v zavodih za usposabljanje	602 402*****, 644 406, 644 407, 644 408	17,88 %
– v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju in svetovalnih centrih	644 409	10,40 %
– v zavodih za rehabilitacijo po pridobljeni možganski poškodbi	644 405 E0432	14,14 %
– v centrih za korekcijo sluha in govora	644 409	10,40 %
– podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše	104 305	13,37 %
– v zdraviliški dejavnosti	104 501, 204 503	5,07 %
– za nemedicinski oskrbni dan v zdraviliški dejavnosti, sobivanje starša ob stacionarnem zdraviliškem zdravljenju otroka in invalida	104 501, 701 310	5,80 %
– v dejavnosti NIJZ	246 820, 705 822	2,50 %

* Dodatek se upošteva v višini 30 % (dodatek za pripravljenost)

** V bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) sredstva za dodatke brez dežurstva znašajo 9,6 %, v bolnišnični dejavnosti psihiatrije pa 10,9 %.

*** Brez dodatkov za dežurno službo – vrednost dodatkov za dežurno službo je opredeljena v Prilogi 14 te uredbe

**** Razen 104 305 podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše

***** Samo CIRIUS Vipava

(2)

Podlaga za izračun sredstev za dodatke je osnovna plača.

82. člen

(vračunanje sredstev za zakonske obveznosti)

(1)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se zakonske obveznosti izvajalca vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 16,10 % od vračunanih bruto plač v skladu s to uredbo.

(2)

Vračunane bruto plače vključujejo sredstva za vračunane osnovne plače iz Priloge 4 te uredbe, vračunana sredstva za delovno dobo iz 80. člena te uredbe, sredstva za dodatke po kolektivni pogodbi iz 81. člena te uredbe in sredstva za redno delovno uspešnost.

83. člen

(vračunanje sredstev za regres, jubilejno nagrado, premijo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

(1)

Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se sredstva za regres vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini minimalne plače v tekočem letu na planiranega delavca oziroma v višini sredstev za regres, ki je dogovorjen za javni sektor.

(2)

Sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini 180,82 eura na planiranega delavca.

(3)

Sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini, dogovorjeni v preteklem letu, povečani za koeficient rasti povprečne plače, kot izhaja iz sklepa, ki določa uskladitev minimalne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.

84. člen

(dodatek za dvojezičnost v kalkulaciji)

(1)

Izvajalcu se za dodatek za dvojezičnost zagotovi 4 % od vračunane osnovne plače zaposlenih, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.

(2)

Osnova za izračun dodatka za dvojezičnost za program dermatologije, revmatologije, otorinolaringologije, pnevmologije, okulistike – presejanje diabetične retinopatije, zdravstvene nege in patronažne zdravstvene nege je 75 % vračunanih bruto plač za te dejavnosti iz pogodbe med Zavodom in izvajalcem.

(3)

Na dodatke za dvojezičnost se dodatno obračunajo sredstva za zakonske obveznosti iz 82. člena te uredbe.

85. člen

(materialni stroški v kalkulaciji)

(1)

Materialni stroški se izračunajo po dogovorjenih normativih iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Za programe, za katere standard ni določen, se višina materialnih stroškov izračuna na podlagi materialnih stroškov iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.

(3)

Vračunani materialni stroški vključujejo sredstva za obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v višini 159,53 eura na zdravnika, sredstva za nezgodno zavarovanje delavcev in sredstva za investicijsko vzdrževanje.

(4)

Sestavni del materialnih stroškov so namenska sredstva za informatizacijo, ki se v kalkulacijah prikazujejo ločeno.

(5)

ZD in koncesionarju, ki izvaja koordinacijo preventive in NMP, se zagotovi 111,93 eura za vsak tim splošnega, otroškega in šolskega zdravnika, splošnega zdravnika v socialno varstvenem zavodu, zobozdravnika za odrasle, otroškega in mladinskega zobozdravnika ter zobozdravnika za študente v izpostavi oziroma občini (brez pedontologa) koncesionarja. Navedena sredstva se ob sklepanju pogodb vračunajo v materialne stroške programa zdravstvene vzgoje oziroma vzgoje za ustno zdravje na podlagi stanja na dan 1. januar tekočega leta, pri čemer se število nosilcev za koordinacijo preventive med letom ne spreminja.

(6)

Izvajalec v breme materialnih stroškov pacientom zagotavlja oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami za nego rane. Če zdravnik na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti predlaga sodobno oblogo, jo izbrani osebni zdravnik upoštevajoč strokovne smernice lahko zamenja z enakovredno drugo sodobno oblogo.

(7)

Izvajalec posebej obračunava preparate za fluorizacijo zob v skladu z navodili Zavoda.

(8)

Vračunani materialni stroški v cenah storitev socialno varstvenega zavoda so namenjeni izvajanju storitev zdravstvene nege in rehabilitacije ter vključujejo tudi sredstva za zagotavljanje medicinskih pripomočkov v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in za kritje drugih materialnih stroškov, potrebnih za izvajanje storitev.

86. člen

(amortizacija v kalkulaciji)

(1)

Amortizacija se izračuna na podlagi dogovorjenih normativov iz Priloge 1 te uredbe.

(2)

Za programe, za katere standard ni določen, se višina amortizacije izračuna na podlagi amortizacije iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.

87. člen

(dodatek za obravnavo gluhe zavarovane osebe)

(1)

Za zdravstveno obravnavo gluhe zavarovane osebe, ki potrebuje tolmača, izvajalec Zavodu zaračuna storitev dodatek za obravnavo gluhe zavarovane osebe. Vrednost storitve se določi v skladu s Tarifo za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 106/12, 167/21 in 53/22).

(2)

Stroški storitve se obračunajo v ustreznem deležu med obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, in sicer se upoštevajo obračunani deleži za storitve, ob katerih je bila storitev tolmačenja opravljena.

88. člen

(cene storitev)

(1)

V pogodbah med izvajalci in Zavodom se za zdravstvene programe določijo naslednje cene:

1.

V zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za:

-

količnik za glavarino in količnik za kurativne in preventivne storitve za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske,

-

storitev v referenčni ambulanti do 31. decembra 2023,

-

visoko ceno količnika za ambulanto splošne medicine v socialno varstvenem zavodu,

-

utež v dejavnosti fizioterapije,

-

točko za mobilno enoto nujnega reševalnega vozila za tuje zavarovane osebe po zakonodaji Evropske unije in medržavnih pogodbah, evidenčna cena točke za poškodbe po tretji osebi itd.,

-

točko v dejavnosti reševalne službe za nenujne reševalne prevoze,

-

točko v dejavnosti zobozdravstva,

-

točko v ostalih ožjih dejavnostih,

-

storitve iz Priloge 1 te uredbe,

2.

V lekarniški dejavnosti za:

-

točko,

3.

V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti za:

-

točko,

-

posege, operacije,

-

nemedicinsko oskrbni dan,

-

storitve iz Priloge 1 te uredbe,

4.

V dializni dejavnosti za:

-

dializo I (hemodializa kronična),

-

dializo II (hemodializa akutna),

-

dializo III (hemofiltracija, biofiltracija, hemodiafiltracija, hemoperfuzija, komplicirana bikarbonatna hemodializa),

-

dan dialize IV (peritonealna dializa),

-

dan dialize V (peritonealna dializa z uporabo IPD),

-

dializo VI (kronična dializa CVVHDF),

5.

V specialistični bolnišnični dejavnosti za:

a)

utež za programe akutne bolnišnične obravnave – SPP

-

dodatek k ceni uteži za primer izvajalcev terciarne zdravstvene dejavnosti. Ta se izračuna posebej za terciar I in terciar II, in sicer kot razmerje med načrtovano vrednostjo programa terciarne dejavnosti izvajalca (posebej za terciar I in terciar II) in načrtovanim številom uteži izvajalca,

b)

povprečno ceno primera:

-

psihiatrična dejavnost (primer v bolnišnični dejavnosti psihiatrije, dnevna obravnava, skupnostna psihiatrija, nadzorovana obravnava, obravnava v tuji družini, zdravljenje in rehabilitacija oseb s komorbidnostjo, psihogeriatrija),

-

rehabilitacijska dejavnost,

-

rehabilitacija invalidne mladine,

-

motnje hranjenja in čustvovanja,

-

transplantacija ledvic, srca, kostnega mozga, jeter, roženice, pljuč itd.,

c)

bolnišnični oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: BOD) ali nemedicinsko oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: NOD):

-

nego na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje (BOD),

-

rehabilitacijo invalidne mladine (BOD),

-

zdravstveno nego in paliativno oskrbo (BOD),

-

nemedicinsko oskrbo (NOD),

-

doječe matere (NOD),

-

sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku (NOD),

-

forenzično psihiatrijo (BOD),

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Eko-Lex področje

Povezave LEX

Citati

Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023

Časovnica