TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške za odgovor na revizijo v znesku 5.724,00 EUR in sicer v petnajstih dneh od prejema te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Podlaga odškodninskega zahtevka ni podana v 103. členu OZ, marveč v četrtem odstavku 239. člena OZ. Ta določa: „Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nemožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastopila potem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja.“.

Razlaga navedene določbe v luči načela vestnosti in poštenja privede do pravila, da dolžnik, ki je za okoliščine, iz katerih izvira delna nezmožnost izpolnitve, vedel že ob sklenitvi pogodbe (iz česar sledi neizogiben sklep, da je zanje kriv) za takšno začetno nezmožnost tudi odgovarja. Iz trditvene podlage tožbe takšna zavest tožene stranke tudi izhaja. Odgovornost, o kateri govori četrti odstavek 239. člena OZ, je (tudi) odškodninska, če tako ustreza varstvu interesov pogodbi zveste stranke.

Ker ob predpostavki nezmožnosti izpolnitve nevarnosti, da bi upnik kumuliral odškodninski in izpolnitveni zahtevek, ni, odstop od pogodbe ni predpogoj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka.