TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 2/2018 z dne 30. 5. 2018 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 415/2017 z dne 5. 10. 2017 in sodbo Delovnega sodišča v Kopru št. Pd 229/2016 z dne 6. 3. 2017 se zavrne.

Pričakovanje popolne zasebnosti na delovnem mestu ni mogoče v primeru stalne prisotnosti druge osebe v delovnih prostorih. Zaposleni lahko kljub temu v prostoru, kjer opravljajo svoje delo, v določeni meri upravičeno pričakujejo zasebnost. Izvajanje prikritega nadzora na delovnem mestu zato lahko pomeni poseg v delavčevo ustavno pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave.   Resnost ponavljajočih se kršitev, ki pomenijo intenziven poseg v pravico do zasebne lastnine in zasebnosti drugih, pretehta posledice posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu, če so te zmanjšane na najmanjšo možno mero. Kršitve pravice do zasebnosti v takšnem primeru ni mogoče ugotoviti.   Odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve delovne obveznosti, ki ima tudi znake kaznivega dejanja, ni odločitev o kazenski odgovornosti, zato sodišče z njo ne more posegati v domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave. Kršitve 28. in 29. člena Ustave so lahko predmet presoje posamičnih aktov, izdanih v kazenskem postopku, ne pa aktov, izdanih v delovnem sporu.