TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II P 1465/2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

V obrazložitvi odločbe navaja, da je v zvezi z ugotavljanjem tožničinega finančnega položaja za njene družinske člane štela še njenega moža A.A., njenega sina B.B. pa po 3. alinei 1. odstavka 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne, ker je že dopolnil 26 let. Ugotovila je, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine 605,91 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 22. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in znaša 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR, pri čemer je mišljen neto znesek, kar izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. ZSV ne predvideva drugih odhodkov, ki bi jih bilo mogoče odšteti od dohodka tožnice in njene družine, kot tistih, ki so določeni v 27. členu ZSV. Zato administrativnih in sodnih prepovedi, ki so razvidne iz obračunov pokojnin, toženka ni mogla upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo za priznanje brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica in njena družina že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se pristojni organ za Bpp ni spuščal v presojo višine njenega drugega premoženja. Tožničino prošnjo je po 2. točki 2. odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je njen sin invalidsko upokojen, zato bi se ga moralo šteti v skupno gospodinjstvo, njen mož pa ima sodne prepovedi. Skrbeti mora za sina, ki zaradi bolezni ne more skrbeti sam zase. Zdravi se v Psihiatrični bolnici ... Mesečni stroški njegovega zdravljenja presegajo 300 EUR, sama ima kredit, njihova socialna varnost pa je ogrožena. Prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po 3. odstavku 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP).

Toženka je povprečni mesečni dohodek tožnice ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP. Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena ZSV.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da znaša lastni dohodek tožničine družine 605,91 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 22. členu ZSV in znaša 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR. Pri tem je toženka za družinske člane štela še tožničinega moža, sina pa ne, glede na to, da je rojen 22. 8. 1979 in se zato na podlagi 3. alinee 1. odstavka 23. člena ZBPP ne šteje kot družinski član, ker je že dopolnil 26 let. Ker za to ni imela podlage v 27. členu ZSV, tudi ni upoštevala mesečnih odtegljajev na podlagi sodnih in administrativnih prepovedi. Tako ugotovljenega zneska tožnica ne prereka, pač pa meni, da bi morala toženka za družinskega člana šteti tudi njenega sina, upoštevati pa bi morala tudi mesečne odtegljaje na podlagi administrativnih prepovedi.

Po presoji sodišča je toženka pravilno pojasnila, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka odtegljaji na podlagi administrativnih in sodnih prepovedi ne morejo upoštevati, kar je utemeljila tudi s pravilno pravno podlago. Po 2. odstavku 27. člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Po 5. odstavku 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine medtem, ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati. Kdo se šteje za družinske člane prosilca, je določeno v 23. členu ZBPP. Po 2. alinei 1. odstavka tega člena se za družinskega člana prosilca štejejo otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja. Po 123. členu Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti. Ker tožnica tudi ne navaja, da bi bila roditeljska pravica podaljšana tudi čez sinovo polnoletnost, toženka ni imela podlage za to, da bi njenega sina štela za družinskega člana. Ne glede na navedeno pa sodišče dodaja, da bi se v tem primeru v dohodek družine šteli tudi zneski pokojnine, ki jih prejema njen sin.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

Tožnica ne navaja, da bi ji bila roditeljska pravica podaljšana tudi čez sinovo polnoletnost, zato toženka ni imela podlage za to, da bi njenega sina štela za družinskega člana.