TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi do tretji odstavek 154. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 - uradno prečiščeno besedilo) so bili v neskladju z Ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona všteje povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Odločitev iz prejšnje točke izreka se izvrši tako, da se v davčne osnove iz prvega oziroma iz tretjega odstavka 71. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 - uradno prečiščeno besedilo) v še nepravnomočno končanih postopkih všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.

Neskladje z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave ni podano le tedaj, kadar zakonodajalec različno uredi dejanska stanja, ki bi jih moral urediti enako, ampak tudi tedaj, kadar različna dejanska stanja uredi za vse enako, pa za takšno ureditev nima razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari. Zakonodajalec je davčne zavezance, ki so bili v različnem dejanskem položaju, brez razumnega razloga obravnaval enako, s tem, ko je sprejel ureditev, po kateri se je vsem davčnim zavezancem, ki so dejansko bodisi prejeli večji bodisi manjši znesek subvencij od povprečnega zneska, v davčne osnove vštel povprečen znesek subvencij. Zato so bili prvi do tretji odstavek 154. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2-UPB6) v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove všteje povprečen znesek subvencij, do prenehanja veljavnosti v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.