TFL Vsebine / TFLGlasnik

»(5) Nosilec lekarniške dejavnosti mora imeti ves čas trajanja koncesije, ki je bila podeljena pravni osebi, več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu te pravne osebe in biti njen poslovodja oziroma poslovodni organ.

(6) Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.

(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za primere iz četrtega odstavka 55. člena tega zakona.«

Besedilo 56. člena ZLD-1 pa se z novelo spreminja tako, da se glasi:

»Koncedent z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitve koncesionarja, če: […] nosilec lekarniške dejavnosti ne izpolnjuje več pogojev iz petega odstavka 39. člena tega zakona.«

Glede na navedeno gre razumeti, da je novela ZLD-1D sedaj de facto prinesla popolno prepoved menjave nosilca lekarniške dejavnosti (oz. imetnika večinskega lastniškega deleža v kapitalu družbe, op.) pri koncesionarjih na zadevnem področju. Pri čemer pa gre v tej zvezi ugotoviti najmanj naslednje:

1. Da je sprememba nosilca lekarniške dejavnosti pri lekarni-koncesionarju z vidika EU prava koncesij lahko dopustna. In sicer ob pogoju, če se (tudi) glede na konkretne okoliščine posameznega primera ugotovi, da gre za situacijo »sprememb […] izključno notranje reorganizacije«, kot jih opredeljuje tudi preambula 77 Direktive 2014/23/EU – ob presoji tudi izpostavljenih specifičnih pravnih okoliščin, kot jih specialno vzpostavlja nacionalni ZLD-1 (tj. da spremembe nosilca lekarniške dejavnosti v danih nacionalnih pravnih okvirih ni mogoče izvesti drugače, kot da novi nosilec lekarniške dejavnosti prevzame tudi večinsko lastništvo in poslovodstvo družbe koncesionarke), ter konkretnih okoliščin posameznega primera (pri čemer je po najini oceni s tega vidika še posebej relevantno npr. ali je bil predlagani nosilec dejavnosti predhodno že vključen v notranje procese koncesionarja; ter, z vidika ne-tržnosti, morebitna družinska ipd. povezanost med deležniki, zaradi katere posledična menjava lastniških položajev očitno nima zunanjega tržnega vpliva). Zakaj zakon sedaj koncesionarjem ne dopušča več niti tistih sprememb nosilcev lekarniške dejavnosti, ki imajo naravo »sprememb izključno notranje organizacije«, predlagatelj ni z ničemer vsebinsko pojasnil.

2. Je tak aksiomatičen pristop notranje nasproten nekaterim drugim določbam veljavnega zakona, konkretno npr. določbam četrtega odstavka 55. člena ZLD-1, ki npr. ob smrti nosilca lekarniške dejavnosti (ki mora biti iz vsebinsko nepojasnjenega razloga (le) pri lekarniških koncesijah tudi večinski lastnik in poslovodja koncesionarja) vendarle omogočajo še do 5-letno izvajanje koncesije.

3. Pri koncesijah, ki se nanašajo na izvajanje bistveno podobnih oziroma vsebinsko sorodnih storitev, npr. pri zdravstvenih storitvah, ni najti takšnih omejitev. Po ZZDej so namreč položaji nosilca dejavnosti (strokovni vidik vsebine izvajanja javne službe), poslovodje koncesionarja in lastništvo koncesionarja lahko (enako, kot to tudi splošno velja, op.) medsebojno ločeni in jih zapolnjuje več različnih subjektov – ZLD-1 pa, obratno, zahteva, da je nosilec lekarniške dejavnosti hkrati tudi nujno večinski lastnik družbe-koncesionarja in njen poslovodja. Na prvi pogled za takšno diferenciranje avtorja ne vidiva nobenih prepričljivih vsebinskih razlogov.

4. Navsezadnje pa ne gre spregledati, da iz predloga novele ZLD-1D izhaja naracija predlagatelja, da naj bi Ustavno sodišče dalo v svoji odločbi v zadevi U-I-166/17 z dne 5. novembra 2020 zakonodajalcu »navodilo« za takšno spremembo. Tudi to po najini oceni iz odločbe Ustavnega sodišča ne izhaja.

Glede na vse to avtorja ocenjujeva, da je zadevna onemogočitev menjave nosilca lekarniške dejavnosti oziroma imetnika večinskega lastniškega deleža v kapitalu družbe koncesionarjem po ZLD-1D posledica zmotne oziroma umanjkanja potrebne strokovne diskusije glede zadevnih vprašanj. Posledično se zdi, da je šlo pri hitrem sprejemanju navedenih sprememb zakona temeljno predvsem za politično-aktivistični pristop, ki je (najmanj v obravnavanem delu) arbitraren ter kot tak neskladen tudi s temeljnim ustavnim načelom pravne države oziroma iz njega izpeljanih ustavnih načel.

Opombe:

* Besedilo je pripravljeno na podlagi daljšega znanstvenega prispevka Aleksij Mužina in Žiga Rejc: Sprememba nosilca lekarniške dejavnosti: vidik koncesijskega prava EU – tudi še posebej po sprejemu novele ZLD-1D, v: Pravnik, 1-2/2025 (v tisku).

[1] Uradni list RS, št. 112/24.