Odlok o razglasitvi Samostana Bistra za kulturni spomenik državnega pomena

3804. Odlok o razglasitvi Samostana Bistra za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Samostana Bistra za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

Bistra – Območje samostana Bistra (EŠD 8775),

Bistra – Samostan Bistra (EŠD 15),

Enota dediščine Samostan Bistra stoji znotraj enote Območje samostana Bistra (EŠD 8775).

Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, vrtno-arhitekturnih, umetnostno-arhitekturnih, tehniških in muzejskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega, zgodovinskega in tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Kartuzijanski samostan je pretehtano umeščen na robu Ljubljanskega barja in tik nad izviri Bistre. Ustanovljen je bil sredi 13. stol., opuščen za časa Jožefa II. leta 1782. Po porušitvi samostanske cerkve leta 1808 je propadal. Ohranili so se mali križni hodnik iz 15. stol. in drugi pomembni elementi stavbe: stražni stolp, kapela sv. Jožefa s poslikavami slikarja A. Cebeja. Leta 1955 so območje namenili za lovsko gozdarski muzej, kasneje za osrednji slovenski Tehniški muzej. Izjemna lokacija je bila nadgrajena z ureditvijo poti in ribnika, zasaditvijo drevoredov in postavitvijo vrtnega paviljona. Območje samostana s stavbami, odprtimi površinami in detajli je za predstavitev kartuzijanske in sploh srednjeveške arhitekture ter baročne umetnosti izjemno.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega v razdalji 300 m od zarisane meje in odprti prostor v širši okolici, na katerem bi bile zasejane kulture ali bili postavljeni objekti, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.