TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Nižje sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da ni dokazan obstoj elementov delovnega razmerja za čas dela tožnika pri njegovem očetu in da zato ni šlo za obstoj takega pravnega razmerja, na podlagi katerega bi bil tožnik v spornem obdobju socialno zavarovan. Pri tem sodišče ni navedlo, katere elemente delovnega razmerja je ugotavljalo in kaj je bila pravna podlaga njegove ugotovitve. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1957) - Uradni list FLRJ, št. 53/57), kjer je v drugem odstavku 3. člena določeno, da se pravice iz delovnega razmerja nanašajo na delavce, ki osebno in stalno opravljajo delo kot svoj reden in glavni poklic, na določenem delovnem mestu (delu) v organizaciji, v rednem delovnem času s pravico do osebnega dohodka oziroma do plače po vloženem delu. Te določbe veljajo po prvem odstavku 15. člena tudi za zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Ker ni upoštevalo materialnega predpisa, ni moglo popolno ugotoviti dejanskega stanja. Šele ugotovitev elementov iz 3. člena ZDR (1957), kar je ugotovitev dejanskega stanja, bi lahko bila podlaga za odgovor na vprašanje, ali je tožnik v spornem obdobju pri svojem očetu bil v delovnem razmerju ali ne.