TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 29. 3. 2001 opravi ter zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

 

Zaključek tožene stranke, da tožnica oziroma njena pravna prednica po podržavljenju s strani nemških oblasti (med vojno) ni nikoli po tem postala ponovno lastnica predmetnih nepremičnin, je po presoji sodišča posledica nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Res sicer je, da iz predloženih zemljiškoknjižnih izpiskov ne izhaja, da bi tožnica oziroma njena pravna prednica postala zemljiškoknjižna lastnica predmetnih nepremičnin, kar pa po presoji sodišča ne more biti razlog za navedeno in preuranjeno stališče tožene stranke. Nasprotno, mogoče bi bilo zaključiti, da je bila lastninska pravica za tožnico vendarle vzpostavljena z odločbo državnega organa ali še pred tem kako drugače, in da vknjižba lastninske pravice na parcelah št. 66/6 in 67/2 k.o. A v letu 1950 na splošno ljudsko premoženje po uredbi iz leta 1947 ni upoštevala odločb Okrajne komisije za agrarno reformo oziroma dejanskega lastninskega stanja. To pa bi utegnilo pomeniti, da sta prešli sporni parceli v splošno ljudsko premoženje z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Tak način prehoda zasebne lastnine v državno lastnino (ki se je izvršil v časovnem obdobju po ZDen) pa opredeljuje kot podlago za podržavljenje 4. člen ZDen.