TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tako iz določb 11. člena ZDDPO-1, kot iz določb 12. člena ZDDPO-2 sledi, da se za ugotavljanje dobička in s tem osnove za davek od dohodkov pravnih oseb priznajo tisti odhodki, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje odhodke na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba računovodskih standardov (SRS) je predpisana z ZGD-1, po SRS 14 in 21 pa velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Tožbeni ugovori, po katerih pravila računovodenja za sestavljanje davčnih izkazov niso pomembna, so zato neutemeljeni.

Tožbene trditve o opravljenih storitvah (med katere sicer delitev dobička iz poslovnega sodelovanja vsekakor ne sodi) ostajajo pavšalne in neizkazane. Čim ni razvidna vrsta in obseg opravljenih storitev, tudi ni utemeljena tožbena zahteva, da se presodi njihov poslovni namen oziroma njihov prispevek k doseganju prihodkov tožeče stranke.