TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Status begunca se prizna zaradi individualno utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječim na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju. Tega tožnik ni niti uveljavljal, saj ni zatrjeval preganjanja s strani teroristične organizacije Boko Haram, ki bi bilo individualno uperjeno zoper njega osebno, temveč je že v prošnji za mednarodno zaščito sam navedel, da je šlo za naključne napade. Poleg tega je toženka na podlagi številnih informacij, poročil in člankov o izvorni državi ugotovila, da skupina Boko Haram na območju, iz katerega prihaja tožnik, ni prisotna. Zato je logično prepričljivo zaključila, da bi tožnik v primeru vrnitve brez strahu lahko prebival oziroma živel v delu Nigerije, iz katerega je prišel.

Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil takoj, ko je za to imel možnost. ZMZ sicer pomena besedne zveze „v najkrajšem možnem času“ ne določa, toženka pa se je pri tej presoji oprla na vse relevantne okoliščine konkretnega primera.

Nedržavne subjekte je mogoče šteti kot subjekte preganjanja zgolj v primeru, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.

Družinski spori zaradi dediščine ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.