Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold

4170. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold

Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1), Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) ter sprejetega Programa priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Prebold (Uradni list RS, št. 29/06) je Občinski svet Občine Prebold na 18. redni seji dne 17. 7. 2008 sprejel

O D L O K
o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(uvod)

S tem odlokom se, na podlagi upoštevanja izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold (v nadaljevanju: SPRO Prebold). Sestavni del SPRO Prebold sta tudi urbanistični zasnovi Prebold in Latkova vas. SPRO Prebold je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 17/2006 v decembru leta 2006 in jo dopolnila v juliju 2007. Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-137/2005 z dne, 20. 12. 2005, v postopku priprave SPRO Prebold ni bilo potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.

2. člen

(splošno)

SPRO Prebold je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.

SPRO Prebold izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, SPRO Prebold uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin.

SPRO Prebold opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje.

SPRO Prebold določa usmeritve za razvoj posameznih prostorskih sistemov na lokalni ravni in sicer razvoj poselitve, razvoj gospodarske javne infrastrukture in razvoj krajine hkrati pa opredeljuje potrebo po ukrepih za izvajanje prostorske strategije v občini.

3. člen

(vsebina prostorske strategije)

Prostorska strategija nadaljuje in nadgrajuje prostorski vidik Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold, ki jih je pred nekaj leti sprejela kot temeljno razvojno izhodišče občine. Določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, zasnovo posameznih sistemov širšega in lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajine), zasnovo prostorskega razvoja in urejanja naselij (urbanistični zasnovi Prebold in Latkova vas) in ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine.

II. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE PREBOLD

4. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

1) Občina Prebold spada v Savinjsko regijo, ki je po velikosti, z 11,8% celotne površine, tretja v državi. Z gostoto poselitve 108 prebivalcev na km2 se regija kot celota uvršča na zgornjo mejo ruralnih regij. Po prostorsko-socialno-ekonomskih kriterijih spada občina skupaj z občinami Žalec, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor v Spodnje Savinjsko skupino partnerstev (do leta 1998 skupna Občina Žalec). Občina Prebold se upravno navezuje na Žalec in regionalno središče Celje. V okviru regije predstavlja bolj ruralno območje. Leži na ugodni prometni legi v bližini avtoceste Ljubljana–Maribor in ob povezavi proti Zasavju (Trbovlje).

2) S poselitvenega vidika je lokacija občine atraktivna zaradi bližine in hitre dostopnosti do regijskega središča, hkrati pa je od njega dovolj odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta, zaradi česar je še naprej pričakovati rast naselij v njenem okviru in zaokroževanje v skupno aglomeracijo. Z izgradnjo avtocestne povezave pod Trojanami je celotna občina postala zanimivejša tudi za populacijo ljubljanskega poselitvenega bazena.

&fbco;binary entityId="da086576-97f0-47d3-bea1-63b24b1dc259" type="jpg"&fbcc;

3) Stanje v zvezi s prostorskim razvojem občine:

-

Leži na reliefnem stiku ravnine z intenzivnim agrarnim značajem (značilen je hmelj) ter hribovja z raznoliko rabo (gozd, pašniki, razpršena poselitev).

-

V severnem ravninskem delu občine se je pozidava oblikovala v zaokrožena naselja s še prepoznavnim robom naselja, v južnem hribovitem delu pa je pozidava razpršena.

-

Določa jo ugodna prometna lega, bližina avtoceste Ljubljana–Maribor in povezava z Zasavjem.

-

Podatki od leta 1869 dalje kažejo konstantno rast števila prebivalcev.

-

Prebivalstvo posameznih naselij Občine Prebold ima precej podobno strukturo. Ni večjih razlik glede dosežene stopnje izobrazbe (največji delež prebivalstva ima zaključeno osnovno šolo, sledi prebivalstvo z nedokončano osnovno šolo ter s poklicno šolo) in zaposlitve (prevladuje delež prebivalstva, ki se zaposluje v predelovalnih dejavnostih, najmanj pa jih je zaposlenih v storitvenih dejavnostih).

-

Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, kar ponazarja naselja s pretežno stanovanjsko dejavnostjo in nujno pripadajočo infrastrukturo. Dnevne migracije potekajo tako znotraj občine kot tudi v naselja drugih občin.

-

Opredeljeno je dvoje večjih območij za poslovno proizvodne dejavnosti.

-

Opremljenost z osnovno družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar jo je potrebno dopolniti v segmentu skrbi za starejše občane.

-

Glede na naravne in ustvarjene danosti ima območje ugodne možnost za razvoj turizma, ki je bil nekoč v Preboldu že zelo razvit.

-

Celotno območje občine je opremljeno z javnim prometnim in elektroenergetskim omrežjem. V večjem delu je opremljeno z vodovodnim omrežjem. Deloma je opremljeno s plinovodnim in kanalizacijskim sistemom.

-

Območje v večji meri razpolaga z lastnimi viri pitne vode.

-

Za zaščito pred poplavami je bila v preteklosti regulirana struga reke Bolske od spodnjega konca Dolenje vasi do zahodnega roba Kaplje vasi. Za varovanje pred visokomi vodami sta (s predhodnimi planskimi dokumenti) predvidena še dva suha zadrževalnika in protipoplavni nasip ob Savinji v Latkovi vasi.

-

Na območju je večje število enot kulturne dediščine (naselbinska dediščina, arheološka dediščina, stavbna dediščina, memorialna dediščina).

-

Predvsem na južnem hribovitem območju je večje število enot ohranjanja narave.

4) Problemi v zvezi s prostorskim razvojem občine:

-

velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov,

-

nizka izobrazbena struktura,

-

upadanje prebivalstva v naselju Marija Reka,

-

vodna telesa na območju občine še niso zavarovana,

-

odvajanje odpadnih komunalnih voda,

-

oskrba z vodo.

5) Težnje prostorskega razvoja občine:

-

ustvarjanje čim bolj prepoznavnega reda v prostoru občine,

-

doseganje skladnega razvoja občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,

-

doseganje vzdržnega prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine,

-

doseganje zmernega, premišljenega in vzdržnega prostorskega razvoja skladno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami,

-

doseganje prostorsko usklajene in med seboj dopolnjujoče se razmestitve različnih dejavnosti v prostoru,

-

zagotavljanje možnosti za osnovno oskrbo prebivalstva iz socialnega (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, skrb za ostarele), duhovnega (kultura, religija, informiranje), storitvenega (uprava, varnost, oskrba, storitve) ter športno rekreacijskega vidika,

-

spodbujanje razvoja novih delovnih mest in samozaposlovanja,

-

reševanje problematike dnevnih migrantov,

-

doseganje boljše izobrazbene strukture,

-

zagotavljanje možnosti za razvoj turizma na osnovi naravnih in kulturnih znamenitosti, ureditvi omrežja športno rekreacijskih dejavnosti, nastanitvenih zmogljivosti in povezav s turistično atraktivnimi območji v sosednjih občinah,

-

dopuščanje gradnje novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,

-

zgoščevanje poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij) ter spodbujanje prenove in dopolnitve stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,

-

širitev naselij z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,

-

preprečevanje zlivanja naselij,

-

preprečevanje nadaljne razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo ali se tam načrtuje nova poselitvena območja,

-

umiritev upadanja števila prebivalstva na območju naselja Marija Reka ter v ostalih naseljih, kjer obstaja strah nadaljnega upadanja prebivalstva, izjemoma se na območjih z avtohotnim vzorcem razpršene poselitve dopušča tudi nova razpršena poselitev,

-

ohranjanje kulturne krajine in naravnih pestrosti,

-

zagotavljanje dobre opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo,

-

planiranje širitve naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječe oskrbe.

5. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

1) Cilji prostorskega razvoja občine:

1.

Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij na način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih, ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Na osnovi dosedanjih izsledkov, ki jih analize deloma že kažejo, želi občina za nadaljni prostorski razvoj opredeliti nova poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij Prebolda, Latkove vasi, Šešč, Matk in Sv. Lovrenca ter zaokrožiti razpršeno gradnjo na Gorici in Brdih.

2.

Občina bo opremljenost z družbeno infrastrukturo okrepila na nivoju sociale z rezervacijo zemljišč za umestitev doma za ostarele in varovana stanovanja v Preboldu. Hkrati bo ohranjala prostorske možnosti za nadaljni razvoj družbene infrastrukture v Preboldu.

3.

Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja obeh že opredeljenih poslovno proizvodnih območij.

4.

Občina bo spodbujala krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih naselij ter krepitev oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v obeh večjih naseljih Preboldu in Latkovi vasi, kjer se opredeli tudi novo območje poslovno storitvenih dejavnosti.

5.

Na območju občine je še ne zadostno izkoriščen potencial za razvoj turizma. Ta je bil nekoč v Preboldu že dobro razvit. Na območju občine je, s pomembnejšimi športno rekreacijskimi površinami na Žvjagi in drugimi športno rekreacijskimi površinami v Kaplji vasi, Šeščah, Matkah, Svetemu Lovrencu in Mariji Reki, že vzpostavljena mreža športno rekreacijskih površin. Občina bo spodbujala razvoj nastanitvenih kapacitet, krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe ter ostalih turistično atraktivnih ureditev (funkcionalna prenova graščine, ureditev naselbinskega jedra Prebolda).

6.

Na področju gospodarske javne infrastrukture se bo postopoma obnovilo in dopolnilo vodovodno omrežje, odpadne komunalne vode iz naselij Prebold in Latkova vas se bodo, kot je že načrtovano, vodile v ČN Kasaze, postopoma pa se bodo v omrežje javne kanalizacije priključila še ostala naselja severnega ravninskega dela. Elektroenergetsko in plinovodno omrežje pa se bo glede na potrebe dopolnilo.

7.

Na območjih večjega upadanja števila prebivalstva (Marija Reka) bo občina aktivno spodbujala razvoj dejavnosti, zlasti v zvezi s kmetijstvom in turizmom, in bo za zagotavljanje atraktivnosti prebivanja na takšnih območij izdelala posebne razvojne programe.

8.

Zagotavljanje čim višje stopnje kakovosti življenja v vseh segmentih oziroma področjih, za katere je pristojna občina, še posebej z vidika socialne varnosti, pogojev bivanja, vključno s pogoji prometne varnosti in prometnimi razmerami nasploh, zdravega življenjskega okolja, možnosti za uresničevanje interesa po kulturnih dobrinah, rekreaciji, družabnem življenju, varnosti ipd., kar vse omogoča oblikovanje skupnosti občank in občanov in čim višje ravni pripadnosti tej skupnosti, kraju in načinu življenja v skupnosti.

9.

Zagotavljanje čim višje ravni zadovoljevanja potreb in interesov občanov, ki jih je v skladu z ustavo in zakoni ter svojim statutom dolžna zadovoljevati občina (komunalna infrastruktura, osnovno zdravstveno varstvo, pogoji za kakovost življenja starejših občanov, pogoji za zadovoljevanje potreb in interesov otrok in mladine, materialni pogoji in infrastruktura za gospodarske in družbene dejavnosti ipd.).

10.

Zagotavljanje čim višje ravni soodločanja prebivalcev območja lokalne skupnosti o vseh javnih zadevah, ki zadevajo interese, koristi, pravice in dolžnosti prebivalcev tega območja, pri čemer je potrebno v skladu z ustavo in zakonom ter statutom občine zagotavljati poleg oblik posrednega odločanja (volitve organov občine, obveščenost o delu teh organov in nadzor nad njihovim delom) tudi možnosti za neposredno odločanje v vseh primerih, ko je to smiselno in potrebno in na načine, ki zagotavljajo možnosti soodločanja vseh zainteresiranih občanov in ne le soodločanje posameznih interesnih skupin (zbori občanov, ankete, referendumi) ob hkratnem upoštevanju načela spoštovanja po ustreznem postopku sprejetih odločitev.

11.

Zagotavljanje pogojev za razvoj, vključno s pogoji za uveljavljanje gospodarske pobude oziroma za razvoj podjetništva ob spoštovanju koncepta trajnostnega oziroma vzdržnega razvoja, kar pomeni spoštovanje pravice in dolžnosti varovanja kakovosti okolja in ohranjanja obstoječe ravni biotske pestrosti oziroma ohranjanje narave na obstoječi ravni.

12.

Zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture (zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete).

13.

Zagotavljanje optimalnega delovanja javne infrastukture na področju kulture.

14.

Zagotavljanje oziroma ustvarjanje pogojev enakih možnosti za dostop in delovanje na kulturnem področju vsakomur, še posebej maldim, starejšim in invalidom.

15.

Zagotavljanje varstva kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in pred naravnimi in drugimi nesrečami.

2) Koncept trajnostnega ali vzdržnega razvoja Občine Prebold predpostavlja zavestno odločitev občine kot celote za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po razvoju (povečevanje števila gospodarskih subjektov, omogočanje razvoja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, zagotavljanje gospodarski pobudi prijaznega okolja, kar zadeva prostorske akte, občinske pomoči in subvencije ipd.) in težnjo po ohranjanju zdravega okolja (za človeka in druga živa bitja) oziroma narave kot obstoječe favne in flore. Tak koncept razvoja pomeni takšno načrtovanje razvoja, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje stabilnosti ekosistema na območju občine (ohranitev habitatov) in širitev pozidave predvsem na območja, ki so že degradirana oziroma so že kultivirana in obkrožena s poselitvijo. Tak koncept predpostavlja tudi doseganje družbenega soglasja o takšnem konceptu, kajti odločitev za tak koncept pomeni, da se občina odpoveduje industrijam in obrtem, ki obremenjujejo okolje s škodljivimi emisijami oziroma omeji možnosti za tovrstne obrate, in da občina hkrati od vseh gospodarskih subjektov zahteva čim bolj sonaravno ravnanje s prostorom (zadostna funkcionalna zemljišča, spoštovanje ekoloških norm, urejena parkirišča, zelene površine, zasaditev v okolici objektov itd.). Ravnovesje med težnjo po razvoju in ohranjanju zdravega okolja in narave samo po sebi predpostavlja tudi ravnovesje na ravni socialnih razmer v občini, kajti pretirano socialno neravnovesje samo po sebi spodbuja zahteve po razvoju ne glede na posledice za okolje.

III. ZASNOVA RAZMESTITVE DEJAVNOSTI V PROSTORU S PRIORITETAMI IN USMERITVAMI ZA DOSEGO CILJEV PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

6. člen

(delitev dejavnosti)

1.

Razvoj dejavnosti in raba prostora v Občini Prebold sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev.

2.

Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področje ureditvenih območij naselij so dejavnosti razporejene na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti.

3.

Usmeritve namenske rabe in dejavnosti so določene za:

3.1

POSELITEV

Območja stanovanj (S)

Območja proizvodnih dejavnosti (P)

Mešana območja (M)

Posebna območja (B)

Območja družbene infrastrukture (D)

Območja zelenih površin (Z)

3.2

GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA

Prometna infrastruktura (P)

Komunalna infrastruktura (T)

Energetska infrastruktura (E)

Okoljska infrastruktura (O)

3.3

KRAJINA

Območja vodnih zemljišč (V)

Območja mineralnih surovin (L)

Območja kmetijskih zemljišč (K)

Območja gozdov (G)

Območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami (N).

7. člen

(razvoj naselij z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij)

1)

Stanje:

1.1)

Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več samostojnih prostorskih celot, kot posledica spremenjene lokalne samouprave, izgubila precejšnji del funkcij in ozemlja, s tem pa tudi naravnih danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial razvoja. Navkljub temu je ohranila ključne funkcije v lokalnem prostoru ter svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših središč, Prebold in Latkovo vas. Obe naselji predstavljata pomembnejši lokalni središči. Prebold je občinsko središče s koncentracijo upravnih, družbenih, poslovno proizvodnih in turistično rekreativnih funkcij. Z Dolenjo vasjo, lokalnim središčem, je združen v mestno aglomeracijo. Sveti Lovrenc, Matke, Šešče in Kaplja vas predstavljajo lokalna središča (podeželska naselja). Zaselki Lapurje, Brda in Gorica predstavljajo nova lokalna središča, raztreseno naselje Marija Reka pa naselje brez središčnih funkcij. Nekatera območja v občini so pomembna za širše gravitacijsko območje, ki presega okvir občine. To sta zlasti poslovno proizvodna cona v Latkovi vasi, zaposlitveno središče, ter športno vzletišče pri Kaplji vasi.

1.2)

Območje občine leži na reliefnem stiku nižinskega sveta Celjske kotline in hribovitega dela Posavskega hribovja. Na severnem nižinskem delu ležijo naselja Prebold z Dolenjo vasjo, Latkova vas, Kaplja vas, Sveti Lovrenc, Šešče in zaselek Lapurje v hribovitem delu pa Marija Reka, Matke ter zaselka Brda in Gorica.

1.3)

Velikega pomena za vlogo v občini predstavlja ugodna prometna lega, ki jo opredeljuje bližina avtoceste Ljubljana–Maribor in križišče regionalne ceste Ljubljana–Celje in regionalne ceste proti Trbovljam v Zasavju. Obe večji naselji sta se razvili ob pomembnejših prometnicah: Latkova vas na križišču regionalnih cest, Prebold pa na reliefni terasi Bolske ob regionalni cesti proti Trbovljam. Ostala naselja na območju občine se prometno prvenstveno navezujejo na Prebold, pomembnejše lokalno središče, in preko njega na medobčinsko središče – Žalec. Navezava na Žalec je možna tudi preko Šešč. Za izboljšanje povezav na nekoliko odročnejših predelih subregije občina načrtuje posodobitev ceste na relaciji med Taborom, Marijo Reko, Matkami in Grižami. Načrtuje se tudi nova cestna povezava med Celjsko kotlino in Trbovljami.

2)

Vizija (glej grafiko Vloga, funkcija in medsebojne povezave v omrežju naselij):

2.1)

Razvoj Prebolda kot občinskega središča temelji na:

-

poudarjanju upravne funkcije občinskega pomena,

-

ohranjanju tradicije naselja kot proizvodnega središča s poudarkom na transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti (prosta zemljišča tekstilne tovarne Prebold),

-

krepitvi Prebolda kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (funkcionalna in oblikovna prenova graščine Prebold, ohranjanje in prenova naselbinske dediščine),

-

ohranjanju funkcije družbenega pomena s prenovo graščine za potrebe muzeja,

-

uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer ter izvedbo ureditev za potrebe športa (obnova bazena in ureditev športnih igrišč ob njem),

-

krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale (dom za ostarele in varovana stanovanja),

-

krepitev oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.

2.2)

Razvoj Latkove vasi kot pomembnejšega lokalnega središča pomena temelji na:

-

že opredeljenem zaposlitvenem središču širšega gravitacijskega območja kot središču drobnega gospodarstva in gradbene proizvodne,

-

krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.

2.3)

Druga naselja v Občini Prebold imajo značaj podeželskih naselij, kjer se prepleta kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V središčih lokalnega pomena se zagotavlja dobra osnova oskrba in storitve ter dejavnosti družbene infrastrukture, ki služi potrebam bivanja.

2.4)

Na območju raztresenega naselja Marija Reka in drugih naselij v južnem hribovitem delu občine naj se aktivno pristopu k krepiti funkcij kmetijstva in gozdarstva v povezavi z naravnimi viri ter turizmom.

2.5)

Pretežno za potrebe bivanja se zaokroži zaselek Gorica.

2.6)

Občina bo omogočila notranji razvoj naselij z omogočanjem intenzivnejše izrabe še prostih oziroma neustrezno izrabljenih površin naselij. Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo prostora za poselitev bo Občina Prebold uravnoteženo skrbela tudi za zadosten obseg javnih površin za šport in rekreacijo, za zelene površine, kolesarske in pešpoti ter ustrezne parkovne ureditve.

2.7)

V Preboldu, kot kulturnem središču občine, se bo omogočalo prostorske možnosti za razvojne potrebe kulture, v ostalih naseljih občine pa se bodo s prostorskim razvojem zagotavljale predvsem možnosti za udejanjanje ljubiteljske kulture, predvsem ustvarjalcev z območja občine.

2.8)

Občina bo spodbujala razvoj turizma na območju občine in v okviru regije.

8. člen

(poselitvena tipika)

Na območju občine so se večja strnjena naselja oblikovala v severnem nižinskem delu, v južnem hribovitev delu pa se je oblikovala pretežno razpršena pozidava. Bolj intenzivno urbanizirani sta naselji Prebold z Dolenjo vasjo in Latkova vas. Ostala naselja so še ohranila vaški značaj. Vsa naselja imajo še obvladljivo obliko in zaznaven rob. Do procesa zlivanja naselij še ni prišlo. Tudi v prihodnje naj se med zaključenimi naselji ohranja cezure.

9. člen

(vizija razvoja na stanovanjskem področju)

Strategija prostorskega razvoja zagotavlja razvoj stanovanjske gradnje na več segmentih. Z že veljavnimi prostorskimi akti je omogočen razvoj stanovanjske gradnje v večini naselij v občini, pri čemer pa površine za razvoj stanovanjske gradnje niso zadostne. Zato se je občina Prebold na osnovi dolgoročnih strateških opredelitev odločila za dvoje usmeritev. Prvič, v skladu s konceptom zgostitve obstoječih urbanih struktur, za intenziviranje gradnje na prostih površinah znotraj naselij oziroma vasi ter drugič, za načrtno usmerjanje stanovanjske gradnje v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v ureditvena območja naselij. Ker gre v takih primerih za kompleksne posege, občina določa nadzorovan sistem poselitve z ustrezno spremljajočo in sočasno infrastrukturno opremljenostjo, zato na tovrstnih območjih predpisuje prostorske izvedbene načrte. Območja možnih večjih poselitev so definirana v okviru zaokrožitve prostorskih vrzeli naselij Prebolda, Šešč in Matk ter razpršene gradnje na Gorici in na Brdih.

10. člen

(vizija razvoja poslovno proizvodnih dejavnosti)

Na območju občine sta opredeljeni dve poslovno proizvodni coni in sicer v Latkovi vasi in Preboldu. Na območju obeh naselij se spodbuja možnost krepitve poslovnih, proizvodnih in drugih kompatibilnih dejavnosti.

11. člen

(vizija razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnost ter družbene javne infrastrukture)

1) Obstoječa razmestitev naselij, ki je posledica razvoja poselitve, konfiguracije terena ter tranzitnih prometnic je v dosedanji razvoj občine vnesla že bodisi načrtno usmerjene bodisi zgodovinsko logične lokacije oskrbnih in storitvenih fokusov. Strategija prostorskega razvoja zato na temeljih dosedanjega razvoja opredeljuje smiselne fokuse teh dejavnosti.

2) Območja za oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizana ob prometnih oseh in vaških središčih, krepe pa se še: na vzhodnem delu Latkove vasi, severnem in vzhodnem delu Prebolda (Dolenje vasi) ter v manjšem obsegu v Šeščah in Matkah v zaselku Brda. Oskrbne in storitvene dejavnosti se lahko krepe na obstoječih prostih oziroma degradiranih območjih v okviru naselij Prebold in Latkova vas. V vseh ostalih lokalnih središčih se krepe osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.

3) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnosti razvoja. Prav tako ostaja na dosedanjih območjih tudi del širših družbenih funkcij (pošta, bančništvo, lekarne ipd.), lahko pa se jih grupira tudi na območju Latkove vasi. Krepi se opremljenost na nivoju sociale z rezervacijo zemljišč za umestitev doma za ostarele in varovana stanovanja v Preboldu. Za potrebe muzeja se prenovi graščina v Preboldu.

4) Občina predvideva tudi razvoj na področju turizma, gostinstva in rekreacije. Številni potenciali občine omogočajo raznovrstne oblike turistične ponudbe: slikovita pokrajina, izletniške točke v Posavskem hribovju, kulturna dediščina, muzejska zbirka v graščini Prebold, območje naselbinske dediščine starega jedra Prebolda, športno vzletišče pri Kaplji vasi, športno rekreacijsko območje pod Žvajgo z jezerom in smučiščem, obvodni ambienti z možnostjo navezave na Pot ob Savinji, turistično atraktivna območja v sosednjih občinah (knežje mesto Celje, Gora Oljka, jama Pekel itd). Občina bo hkrati spodbujala razvoj nastanitvenih kapacitet, krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe ter ostalih turistično atraktivnih ureditev (funkcionalna prenova graščine, ureditev naselbinskega jedra Prebolda) ter spodbujala turistično zanimive prireditve in promocijo. Za potrebe ekstenzivne rekreacije bodo dopolnjene sprehajalne, planinske poti s počivališči, prostori za piknik, kolesarske steze, ki bodo ločene od motornega prometa, steze za ježo itd. (glej grafiko Koncept razvoja krajine).

12. člen

(opredelitev območij dejavnosti, vezanih na naravne vire)

1) V severnem nižinskem delu so večja območja namenjena intenzivnemu kmetovanju (hmelj), ki so povezana s kmetijskimi površinami v Občini Braslovče. Dejavnosti vezane na to dejavnost se ohranjajo (glej grafiko Koncept razvoja krajine).

2) V južnem hribovitem delu so pretežno goznata območja, ki se prepletajo z kmetijskimi zemljišči in razpršeno pozidavo. Kmetijska zemljišča na tem območju imajo potencial za ekstenzivno kmetijstvo. Omogoča naj se razvoj dejavnosti povezanimi z vzdržnim in uravnoteženim gospodarjenjem z gozdom, pašništvom, čebelarstvom, nabiranjem zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov (glej grafiko Koncept razvoja krajine).

3) Ustrezno je potrebno zaščititi vodne vire ter urediti odvajanje odpadnih komunalnih in tehnoloških voda ter odlaganje in predelavo odpadkov.

13. člen

(opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja)

1)

Opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave

1.1)

Opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave se nanaša pretežno na območje krajine. Večja koncentracija takšnih območij je opredeljena v južnem hribovitem delu. Podrobnejše usmeritve za območja, pomembna za ohranjanje narave, so podane v strokovnih podlagah Zavoda za varstvo narave, Območne enote Celje. S prostorskim razvojem se v okviru SPRO Prebold zagotavlja ohranjanje ključnih prepoznavnih krajinskih značilnosti.

1.2)

Poleg naštetih generalnih ugotovitev je na področju ohranjanja narave potrebno upoštevati tudi splošna načela in principe ohranjanja narave, kot sledi.

-

ZON določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot se vključujejo v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon.

-

Fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo naravne vrednote. Država, lokalne skupnosti ter druge osebe javnega prava so pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti dolžne upoštevati načela, cilje in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem medsebojno sodelovati.

-

Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Strategijo prostorskega razvoja Občine Prebold« (ZRSVN, OE Celje, april 2006), ki se hranijo na sedežu Občine Prebold.

1.3)

Splošna načela se na področju Občine Prebold izkazujejo v usmeritvah varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij ter priporočilu za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot. Ker gre za območja, ki se nahajajo izven poselitvenih območij je pregled tistih delov, ki se varujejo prikazan v nadaljevanju. Za njihovo varovanje so ukrepi navedeni v posebnem delu naravovarstvenih smernic, ki je sestavni del Naravovarstvenih smernic za Strategijo prostorskega razvoja Občine Prebold (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, april 2006) in, ki se smiselno upoštevajo pri izvajanju SPRO Prebold ter selektivno vnašajo tudi v določila Prostorskega reda Občine Prebold.

Legenda tabel:

-

EVID. ŠT. – evidenčna številka zavarovanih območij oziroma naravnih vrednot;

-

IME – ime zavarovanega območja, naravne vrednote, habitatnega tipa, ekološko pomembnega območja oziroma posebnega varstvenega območja;

-

KODA – koda ekološko pomembnega območja iz Uredbe o ekološko pomembnih območjih ali koda posebnega varstvenega območja iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000);

-

PREDNOSTNI HT – habitatni tip, ki je na območju Evropske unije v nevarnosti, da izgine, zato so v predpisih opredeljeni kot prednostni;

-

SKUPINA HT – skupina habitatnih tipov po Uredbi o habitatnih tipih:

-

2 – habitatni tipi sladkih voda,

-

3 – habitatni tipi grmišč in travišč,

-

4 – gozdni habitatni tipi,

-

6 – habitatni tipi goličav,

-

6a – jame.

-

STATUS:

-

Zavarovana območja:

• NS – naravni spomenik,

-

predlog za zavarovano območje (pNS, pKP) je del narave, ki ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o zavarovanju;

-

Naravne vrednote:

• NVDP – naravna vrednota državnega pomena,

• NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena,

-

EPO – ekološko pomembno območje,

-

pEPO – predlog ekološko pomembnega obmčja,

-

PosVO – posebno varstveno območje,

-

pPosVO – potencialno posebno varstveno območje je posebno varstveno območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, pa še ni bilo sprejeto s strani Evropske komisije,

-

ZVRST – zvrst naravne vrednote, in sicer:

-

geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota,

-

geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,

-

hidr – hidrološka naravna vrednota,

-

bot – botanična naravna vrednota,

-

drev – drevesna naravna vrednota.

1.3.1)

Zavarovana območja:

preglednica (1): zavarovana območja

+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|ZAP. |      IME      | STATUS |         URADNA OBJAVA         |
| ŠT. |               |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|1.   |Kočetov kostanj|NS      |Odlok o spremembah in          |
|     |v Mariji Reki  |        |dopolnitvah odloka o           |
|     |               |        |razglasitvi dendroloških       |
|     |               |        |spomenikov in spomenikov       |
|     |               |        |oblikovane narave v Občini     |
|     |               |        |Žalec (Uradni list RS, št.     |
|     |               |        |78/98)                         |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|2.   |Vrba žalujka v |NS      |             -II-              |
|     |Preboldu pod   |        |                               |
|     |Žvajgo         |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|3.   |Dežnikarjeva   |NS      |             -II-              |
|     |lipa v Kaplji  |        |                               |
|     |vasi           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|4.   |Gradišekova    |NS      |             -II-              |
|     |lipa v Veliki  |        |                               |
|     |Reki           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|5.   |Otavnikov      |NS      |             -II-              |
|     |kostanj v Veki |        |                               |
|     |Reki           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|6.   |Hruška v Sv.   |NS      |             -II-              |
|     |Lovrencu pri   |        |                               |
|     |Preboldu       |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|7.   |Hribarjeva tisa|NS      |             -II-              |
|     |1 v Mariji Reki|        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|8.   |Hribarjeva tisa|NS      |             -II-              |
|     |2 v Mariji Reki|        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|9.   |Ahačičev       |NS      |             -II-              |
|     |mokovec v      |        |                               |
|     |Mariji Reki    |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|10.  |Breznikarjeva  |NS      |             -II-              |
|     |bodika v Mariji|        |                               |
|     |Reki           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+

1.3.2) Naravne vrednote:

preglednica (2): naravne vrednote

+--------+------------------------+-----------------+----------+
|  EVID. |          IME           |      ZVRST      |  STATUS  |
|   ŠT.  |                        |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|192 V   |Mrzlica                 |bot              |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|269 V   |Savinja s pritoki       |hidr, geomorf    |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|5674    |Kregarjeva peč          |geomorf          |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44191*  |Jama pod potjo          |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43584*  |Lokanova jama           |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44142*  |Luknja na travniku      |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44141*  |Burkeljčeva jama 2      |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44140*  |Burkeljčeva jama 1      |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43432*  |Uplaznikovo brezno 1    |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43431*  |Uplaznikova jama        |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|47598*  |Pihalnik 1 pri          |geomorfp         |NVDP      |
|        |Medvedovih jamah        |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|47599*  |Pihalnik 2 pri          |geomorfp         |NVDP      |
|        |Medvedovih jamah        |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43433*  |Medvedova jama 1        |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43434*  |Medvedova jama 2        |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6005    |Kočetov kostanj         |drev             |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6006    |Gradišekova lipa        |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6008    |Otavnikov kostanj       |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6014    |Prebold – vrba žalujka  |drev             |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6022    |Sv. Lovrenc pri         |drev             |NVLP      |
|        |Preboldu – hruška       |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6032    |Hribarjeva tisa 1       |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6033    |Hribarjeva tisa 2       |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6035    |Ahačičev mokovec        |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6036    |Breznikarjeva bodika    |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6037    |Dežnikarjeva lipa       |drev             |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
   OPOMBA:
   Z oznako * so označene naravne vrednote – jame, ki imajo
določen režim vstopa 3 – odprta jama s prostim vstopom.

1.3.3) Območje pričakovanih naravnih vrednot

preglednica (3): območje pričakovanih naravnih vrednot

+-------+------------+----------------------------------------+
| ZAP.  |    IME     |             KRATKA OZNAKA              |
|  ŠT.  |            |                                        |
+-------+------------+----------------------------------------+
|1.     |Območje     |Južni del območja občine je zgrajen iz  |
|       |karbonatnih |karbonatnih kamenin, kjer lahko         |
|       |kamenin     |pričakujemo odkritja novih podzemnih    |
|       |            |geomorfoloških tvorb (jame, brezna).    |
+-------+------------+----------------------------------------+

1.3.4) Ekološko pomembna območja

preglednica (4): ekološko pomembno območje

O predpisu

Citati

Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold

Časovnica