TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obsojeni P.B. po 1. točki 358. člena ZKP

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je od leta 1949 dalje pa vse do leta 1952 kot član jezuitskega reda – superior jezuitskega samostana v A. sprovajal v M. in to zlasti med srednješolskim dijaštvom ljudstvu in državi sovražno miselnost organizacije „Katoliška akcija“ pod imenom ilegalne organizacije „Prijateljstvo“, hoteč pod krinko cerkvenega in verskega udejstvovanja propagirati nazore o preganjanju katoliške cerkve in vere, katoliških duhovnikov in drugih katolikov s strani organov ljudske oblasti, zagovarjal v zvezi z zatrjevanim preganjanjem intervencijo tujih državnih sil proti naši državi, navajajoč, da „oni (Amerikanci) na tem že dolgo delajo“, odločno zavračal in odklanjal politiko našega državnega vodstva, ki stremi k politični neodvisnosti in gospodarski samostojnosti FLRJ, češ „da je smešno, da se še 16 milijonski narod trka na prsih, da ima edino on pravilno stališče, ko pa na zahodu okoli milijarda ljudi, na vzhodu 700 milijonov ljudi trdi nasprotno“, zagovarjal monarhistično državno ureditev na splošno, češ, da ima svoje prednosti pred republikansko, poveličeval državniške sposobnosti vojnega zločinca Paveliča v zvezi z ustaškim gibanjem v okupirani Hrvaški ter tudi zagovarjal v tej zvezi stališče bivšega zagrebškega nadškofa Stepinca napram ustaštvu in Paveliču, obsojal delovanje duhovnikov – članov Ciril-metodijskega društva (SMD)“, ki sodelujejo z ljudsko oblastjo v FLRJ, zatrjeval napram dijakom in njihovim staršem, da se mladina v mladinski organizaciji in pri mladinskih akcijah pokvarja in da naša država ne more dati mladini nič drugega kot spolno svobodo, odobraval zagovarjanje dijakov, ki so bili izključeni iz šole zaradi protidržavnega udejstvovanja ter spodbujal dijaštvo k odporu zoper ukrepe šolske oblasti glede praznovanja 25. decembra kot praznika,

tedaj širil ljudstvu in državi sovražne ideje,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje sovražne propagande po drugem odstavku 118. člena KZ-51.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

Obsojenčevih stališč in z njimi povezanih izjav glede takratnega delovanja političnih oblasti in stanja v državi, ki ne presegajo okvirov uresničevanja ustavne pravice svobode govora in združevanja, ni mogoče opredeliti kot širjenje „drugih ljudstvu in državi sovražnih idej“ in s tem kot kaznivo dejanje sovražne propagande po drugem odstavku 118. člena KZ-51.