TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke zoper sklep z dne 4. 6. 2013 se ugodi in sklep razveljavi.

II. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 3. 2013 se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

„1. Tožbeni zahtevek se zoper prvega toženca zavrne.

2. Drugi toženec je dolžan plačati tožniku v petnajstih dneh od vročitve sodbe odškodnino v znesku 27.005,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2009 do plačila.

3. Drugi toženec je dolžan tožniku povrniti v petnajstih dneh od vročitve sodbe 124,16 EUR pravdnih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

III. Pritožba tožeče stranke in v preostalem pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 3. 2013 se zavrneta ter se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožeča stranka je dolžna v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa in sodbe povrniti tožencema nerazdelno 964,08 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Čeprav električni vodi niso bili ustrezno označeni, s tem ni odpadla dolžnost tožnika, da sledi splošnim pravilom varnega dela. Četudi tožnik zaradi odsotnosti ustreznega opozorila ni pričakoval električnih vodov, bi moral biti že zaradi narave upravljanja s tovornim vozilom z dvignjenim kesonom pozoren, ali lahko premike opravi varno.

Ustrezna označitev nevarnosti pa vpliva na tiste, ki se v nevarnem območju gibljejo, da so še posebej pozorni, torej da delujejo skrajno previdno in ne le z običajno pazljivostjo. Dolžnost ustrezne označitve nevarnosti električnih vodov ima zato večjo težo od splošne dolžnosti tistega, ki se po nevarnem območju giba, da svoj premik opravi na varen način. Zato je tudi delež druge toženke pri nastanku škode večji od tožnikovega.