BESEDILO
                        ORIGINAL:
Osebe, ki imajo neposredno pravno korist  od  tega,  da  se  zakonska
zveza razveljavi, lahko vložijo tožbo na razveljavitev zakonske zveze
tudi po prenehanju zakonske zveze (4. odst. 36. čl. ZZDR,  Ur.l.  SRS
15/76),  torej  tudi  po  smrti enega zakonca. Določba, da pravica do
tožbe ne preide na dediče (41. člen istega zakona), pomeni le to,  da
ta pravica ne preide na dediče umrlih upravičencev do tožbe, ne pa da
upravičenci, če so dediči umrlega zakonca, po njegovi smrti ne bi več
mogli vložiti tožbe.
Toženec je sklenil zakonsko zvezo s svojo sestrično  brez  dovoljenja
pristojnega  organa občinske skupnosti socialnega skrbstva. Sestrična
je kasneje umrla, tožniki pa so po njeni smrti (njeni bratje  oziroma
sestre)  vložili  tožbo  na  ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze,
sklenjene med njo in tožencem. Sodišče prve stopnje je tožbo  zavrglo
z  obrazložitvijo,  da  smejo v smislu 41. čl. ZZZDR dediči že začeti
postopek za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze samo nadaljevati,
nimajo  pa pravice sami vložiti tožbe, ker pravica do vložitve takšne
tožbe ne preide nanje.  Pritožbo  tožeče  stranke  je  sodišče  druge
stopnje zavrnilo kot neutemeljeno iz enakih razlogov.
Zoper sklepa sodišč druge in prve stopnje je vložil javni tožilec  SR
Slovenije  zahtevo za varstvo zakonitosti, tožeča stranka pa revizijo
zoper sklep sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče  SR  Slovenije  je
obema  izrednima  pravdnima sredstvoma ugodilo in sklepa sodišč druge
in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču  v
novo odločanje.
Toženec in pokojna bi  lahko  kot  bratranec  in  sestrična  sklenila
zakonsko zvezo glede na določila 21. in 23. čl. ZZZDR samo v primeru,
če bi jima to dovolil pristojni organ občinske  skupnosti  socialnega
skrbstva.    Ker  sta  jo sklenila brez njegovega dovoljenja, je bila
neveljavna (32. čl. ZZZDR). Po 36. čl. ZZZDR se  neveljavna  zakonska
zveza  lahko  s  tožbo  razveljavi.  Po  1.  odst.  36.  čl. ZZZDR je
upravičen vložiti tožbo za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene  v
nasprotju  z  21. čl. omenjenega zakona zakonec in vsak tisti, ki ima
neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi (po
2.  odst.  istega člena jo ima tudi javni tožilec). Vsi ti upavičenci
lahko vložijo tožbo tudi po prenehanju zakonske zveze (4.  odst.  36.
čl.  ZZZDR). Zakonska zveza pa preneha med drugim tudi s smrtjo enega
zakonca (64. čl. ZZZDR). To pomeni, da lahko vsi upravičenci  vložijo
tožbo  za  razveljavitev zakonske zveze tudi po smrti enega, ali celo
obeh zakoncev. Takšno stališče je v skladu z 41. čl.  ZZZDR.  Po  tem
zakonitem  določilu  pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze ne
preide na dediče tožnika (ne: na dediče zakonca). Ker je lahko tožnik
ne  samo  zakonec,  ampak  tudi  vsak  drugi, ki ima neposredno pavno
korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi,  lahko  vsak  takšen
upravičenec  vloži tožbo kadarkoli, torej tudi po prenehanju zakonske
zveze zaradi smrti zakonca. Pač pa pravica tožbe ne preide na  dediče
upravičenca  do  tožbe,  ampak  imajo  ti samo pravico nadaljevati že
začeti postopek.
Ker  sodišče druge in prve stopnje zgoraj citiranih materialnopravnih
predpisov nista uporabili na nakazani  način,  sta  zmotno  uporabili
materialno pravo.
                
                    Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
                
                
                    
                        
                             
                        
                        
                            Začnite z najboljšim.
                            VSE NA ENEM MESTU.