TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Osebe, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska
zveza razveljavi, lahko vložijo tožbo na razveljavitev zakonske zveze
tudi po prenehanju zakonske zveze (4. odst. 36. čl. ZZDR, Ur.l. SRS
15/76), torej tudi po smrti enega zakonca. Določba, da pravica do
tožbe ne preide na dediče (41. člen istega zakona), pomeni le to, da
ta pravica ne preide na dediče umrlih upravičencev do tožbe, ne pa da
upravičenci, če so dediči umrlega zakonca, po njegovi smrti ne bi več
mogli vložiti tožbe.

Toženec je sklenil zakonsko zvezo s svojo sestrično brez dovoljenja
pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva. Sestrična
je kasneje umrla, tožniki pa so po njeni smrti (njeni bratje oziroma
sestre) vložili tožbo na ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze,
sklenjene med njo in tožencem. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo
z obrazložitvijo, da smejo v smislu 41. čl. ZZZDR dediči že začeti
postopek za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze samo nadaljevati,
nimajo pa pravice sami vložiti tožbe, ker pravica do vložitve takšne
tožbe ne preide nanje. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge
stopnje zavrnilo kot neutemeljeno iz enakih razlogov.
Zoper sklepa sodišč druge in prve stopnje je vložil javni tožilec SR
Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti, tožeča stranka pa revizijo
zoper sklep sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče SR Slovenije je
obema izrednima pravdnima sredstvoma ugodilo in sklepa sodišč druge
in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v
novo odločanje.
Toženec in pokojna bi lahko kot bratranec in sestrična sklenila
zakonsko zvezo glede na določila 21. in 23. čl. ZZZDR samo v primeru,
če bi jima to dovolil pristojni organ občinske skupnosti socialnega
skrbstva. Ker sta jo sklenila brez njegovega dovoljenja, je bila
neveljavna (32. čl. ZZZDR). Po 36. čl. ZZZDR se neveljavna zakonska
zveza lahko s tožbo razveljavi. Po 1. odst. 36. čl. ZZZDR je
upravičen vložiti tožbo za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene v
nasprotju z 21. čl. omenjenega zakona zakonec in vsak tisti, ki ima
neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi (po
2. odst. istega člena jo ima tudi javni tožilec). Vsi ti upavičenci
lahko vložijo tožbo tudi po prenehanju zakonske zveze (4. odst. 36.
čl. ZZZDR). Zakonska zveza pa preneha med drugim tudi s smrtjo enega
zakonca (64. čl. ZZZDR). To pomeni, da lahko vsi upravičenci vložijo
tožbo za razveljavitev zakonske zveze tudi po smrti enega, ali celo
obeh zakoncev. Takšno stališče je v skladu z 41. čl. ZZZDR. Po tem
zakonitem določilu pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze ne
preide na dediče tožnika (ne: na dediče zakonca). Ker je lahko tožnik
ne samo zakonec, ampak tudi vsak drugi, ki ima neposredno pavno
korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi, lahko vsak takšen
upravičenec vloži tožbo kadarkoli, torej tudi po prenehanju zakonske
zveze zaradi smrti zakonca. Pač pa pravica tožbe ne preide na dediče
upravičenca do tožbe, ampak imajo ti samo pravico nadaljevati že
začeti postopek.
Ker sodišče druge in prve stopnje zgoraj citiranih materialnopravnih
predpisov nista uporabili na nakazani način, sta zmotno uporabili
materialno pravo.