na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 62-2972/1999, stran 7901 DATUM OBJAVE: 5.8.1999
VELJAVNOST: od 20.8.1999 do 30.4.2004 / UPORABA: od 20.8.1999 do 30.4.2004
RS 62-2972/1999
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 1.5.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
2972. Pravilnik o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)
o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)
1 SPLOŠNO
1.1
Vozila kategorij * M, N in O morajo biti homologirana skladno s to odredbo.
2. PODROČJE UPORABE
2.1
Ta odredba se nanaša na zaviranje motornih vozil kategorij M in N ter priklopnih vozil kategorije O. Pojem “priklopno vozilo” vključuje tudi polpriklopna vozila, če ni posebej navedeno drugače.
2.2
Določila te odredbe ne veljajo za:
2.2.1
vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost ni večja od 25 km/h;
2.2.2
priklopna vozila, ki ne smejo biti priklopljena na vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost je večja od 25 km/h;
2.2.3
vozila, prirejena za telesno prizadetega voznika.
3 ZAHTEVE
3.1
Splošne zahteve
3.1.1
Zavorna instalacija
3.1.1.1
Vsi deli vozila, ki lahko vplivajo na zaviranje, morajo biti konstruirani, izdelani in vgrajeni tako, da kljub morebitnim vibracijam in drugim vplivom omogočajo, da vozilo ob normalni rabi ustreza zahtevam te odredbe.
3.1.1.2
Zavorna instalacija mora biti še posebej konstruirana, izdelana in vgrajena tako, da uspešno kljubuje vplivom korozije in staranja, ki jim je izpostavljena.
3.1.1.3
Zavorne obloge ne smejo vsebovati azbesta.
3.1.1.4
Na učinkovitost zavornega sistema, vključno z električnim upravljalnim vodom, ne smejo negativno vplivati magnetna in električna polja. To je treba dokazati s skladnostjo s pravilnikom ECE R 10.02.
3.1.1.5
Največje zavorne sile pod statičnimi pogoji mora biti mogoče doseči tako na cesti kot tudi na preskusnih zavornih valjih.
3.1.1.6
Signal za odkrivanje napake lahko trenutno (<10 ms) prekine upravljalni signal v upravljalnem vodu pod pogojem, da se s tem ne zmanjša učinek zaviranja.
3.1.2
Zahteve, ki jim mora ustrezati zavorna instalacija
3.1.2.1
Delovno zaviranje
Delovno zaviranje mora pri vseh hitrostih in obremenitvah vozila ter na vseh vzponih in spustih omogočati nadzor gibanja vozila in zanesljivo, hitro in učinkovito ustavitev. Delovanje delovnega zaviranja mora biti prilagodljivo potrebam. Voznik mora doseči želeni učinek zaviranja s svojega sedeža, ne da bi za to moral odmakniti roke s krmilne naprave.
3.1.2.2
Pomožno zaviranje
Pomožno zaviranje mora omogočati zaustavitev vozila v primerni razdalji, če odpove delovno zaviranje. Delovanje mora biti stopnjevano. Voznik mora doseči želeni učinek zaviranja s svojega sedeža, pri tem pa mora vsaj z eno roko držati krmilno napravo. Pri tem se predpostavlja, da pri delovnem zaviranju hkrati ne nastopi več kot ena motnja.
3.1.2.3
Parkirno zaviranje
Parkirno zaviranje mora zadrževati vozilo v mirovanju tudi, ko voznik ni prisoten. Učinkovati mora tudi na strmini (na vzponih in spustih). Vsi zavorni elementi morajo biti v tem primeru izključno pod vplivom mehanske sile. Voznik mora doseči poln učinek tega zaviranja s svojega sedeža, pri tem je treba upoštevati izjeme za priklopna vozila, navedena v točki 3.2.2.10 te odredbe.
Hkratna vključitev parkirne zavore na vlečnem vozilu in pnevmatske zavore na priklopnem vozilu je dovoljena samo pod pogojem, da ima voznik možnost v vsakem primeru zagotoviti, da je učinek parkirnega zaviranja celotne skupine vozil, ki ga ustvarjajo samo mehanični elementi, zadovoljiv.
3.1.3
Povezave med vlečnim in priklopnim vozilom pri pnevmatskih zavornih sistemih
3.1.3.1
Pri pnevmatskih zavornih napravah mora biti povezava med vlečnim in priklopnim vozilom izvedena skladno s točko 3.1.3.1.1, 3.1.3.1.2 ali 3.1.3.1.3 te odredbe:
3.1.3.1.1
en pnevmatski napajalni vod in en pnevmatski upravljalni vod;
3.1.3.1.2
en pnevmatski napajalni vod, en pnevmatski upravljalni vod in en električni upravljalni vod;
3.1.3.1.3
en pnevmatski napajalni vod in en električni upravljalni vod; ta možnost je vezana na zahtevo v opombi1.
3.1.3.2
Električni upravljalni vod (to je električna povezava med vlečnim in priklopnim vozilom, ki prenaša upravljalno zavorno funkcijo na priklopno vozilo ter vsebuje električne vodnike in konektor ter vključuje elemente za prenos podatkov in dovod električne energije za upravljalske elemente na priklopnem vozilu) vlečnega vozila mora podati informacijo o tem, ali lahko zahteve točke 3.2.1.18.2 zadovolji električni upravljalni vod sam, brez pomoči pnevmatskega upravljalnega voda. Ravno tako mora podati informacijo o tem, ali je sistem opremljen skladno s točko 3.1.3.1.2 z dvema upravljalnima vodoma ali pa skladno s točko 3.1.3.1.3 s samo enim električnim upravljalnim vodom.
3.1.3.3
Motorno (vlečno) vozilo, opremljeno skladno s točko 3.1.3.1.3, mora zaznati, da povezava s priklopnim vozilom, opremljenim skladno s točko 3.1.3.1.1, ni združljiva. Če sta taki vozili električno povezani z električnim upravljalnim vodom, mora posebna rdeča opozorilna svetilka opozoriti voznika na to. Ravno tako se morajo avtomatsko vključiti zavore na priklopnem vozilu, ko se zavorni sistem priklopnega vozila napolni z zrakom. Zavorni učinek tako vključenih zavor mora zagotavljati najmanj predpisano parkirno zaviranje, kot je opredeljeno v točki 2.3.1 dodatka 4 k pravilniku ECE R 13.09.
3.1.3.4
Če je motorno (vlečno) vozilo opremljeno z dvema upravljalnima vodoma, kot je opredeljeno v točki 3.1.3.1.2, se mora pojaviti upravljalni signal tako na pnevmatski spojni glavi kot tudi na konektorju. Ko je tako motorno vozilo električno spojeno s priklopnim vozilom, ki je tudi opremljeno z dvema upravljalnima vodoma, kot je to opredeljeno v točki 3.1.3.1.2, se morata pojaviti oba upravljalna signala tudi na priklopnem vozilu in priklopno vozilo se odloči, kateri signal bo uporabilo. Če se ob uporabi delovne zavore pojavi na priklopnem vozilu električni upravljalni signal, ki ga pa ne spremlja tudi ustrezen pnevmatski upravljalni signal, mora posebna rumena opozorilna svetilka voznika opozoriti na to.
3.1.3.5
Priklopno vozilo je lahko opremljeno skladno s točko 3.1.3.1.3 pod pogojem, da se lahko uporablja samo v sklopu z motornim vozilom z električnim upravljalnim vodom, ki izpolnjuje zahteve točke 3.2.1.18.2. V vseh drugih primerih se morajo na priklopnem vozilu, ko je električno priklopljeno, samodejno vključiti zavore oziroma mora ostati zavrto. Voznika mora na to opozoriti posebna rumena opozorilna svetilka.
3.2
Lastnosti zavorne instalacije
3.2.1
Vozila kategorij M in N
3.2.1.1
Zahteve za delovno, pomožno in parkirno zaviranje veljajo za celoto zavornih naprav nekega vozila.
3.2.1.2
Naprave za delovno, pomožno in parkirno zaviranje imajo lahko skupne dele, če izpolnjujejo naslednje predpise.
3.2.1.2.1
Obstajati morata najmanj dve med seboj ločeni napravi za aktiviranje zavor, ki morata biti vozniku lahko dosegljivi. Pri vseh kategorijah vozil, z izjemo M2 in M3, mora biti vsaka naprava za aktiviranje zavor (razen naprave za aktiviranje retarderja – vztrajnostne zavore) izvedena tako, da se pri sprostitvi vrne v izhodiščno lego. Ta zahteva ne velja za napravo za aktiviranje parkirne zavore, ko je mehanično blokirana v delovnem položaju.
3.2.1.2.2
Naprava za aktiviranje delovne zavore mora biti ločena od naprave za aktiviranje parkirne zavore.
3.2.1.2.3
Če imata delovna in pomožna zavora skupno napravo za aktiviranje, se učinkovitost povezave med to napravo za aktiviranje in različnimi prenosnimi elementi po določenem času delovanja ne sme spremeniti.
3.2.1.2.4
Če imata delovna in pomožna zavora skupno napravo za aktiviranje, mora biti parkirna zavora izvedena tako, da jo je mogoče uporabiti tudi med vožnjo.