TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (v I. in III. točki izreka) sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Tožnik toženki očita, da ga o sklepu o ustavitvi postopka ni pravočasno obvestila in je opustila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, s katero bi uspela. Glede na pomembnost zadeve za tožnika, kratkost pritožbenega roka (osem dni) ter dejstvo, da je tožnik toženko obvestil, da je kupnino za nepremičnini plačal, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženka, ker ni uporabila (tudi) telefonske komunikacije preko A. A., ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu z določilom 783. člena OZ. Drži, da je v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik kupnine ni plačal, vendar pa glede na to, da je bila toženka s strani tožnika že pred tem seznanjena z dejstvom, da je tožnik kupnino plačal, bi lahko dvom glede plačila kupnine odpravila bodisi s tem, da bi to okoliščino preverila preko telefona ali z vpogledom v spis oziroma vložila pritožbo, saj je razpolagala s tožnikovim podatkom o plačani kupnini.

Za presojo predvidljivosti škode je ključen trenutek kršitve pogodbe v letu 2009, torej vrednost nepremičnine, ki jo je toženka lahko pričakovala ob kršitvi leta 2009. Tega odločilnega dejstva, koliko je znašala vrednost nepremičnine ob kršitvi pogodbe, sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v postopku ni ugotavljalo, saj je pri oceni za dolžnika predvidljive škode napačno izhajalo iz sedanje vrednosti nepremičnine.