TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji se delno ugodi in se odškodnina prvemu tožniku D. M. za duševne bolečine zaradi odvzema prostosti zviša za 100.000 SIT (sto tisoč tolarjev), tako da mu mora tožena stranka plačati skupaj 1.500.000 SIT odškodnine z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 3.4.2002 do plačila, vse v petnajstih dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Sicer se revizija prvega tožnika zavrne.

2. Revizije drugega tožnika B. M., tretjega tožnika M. K., četrtega tožnika B. G., petega tožnika M. B. in šestega tožnika A. A. se zavrnejo.

3. Odločitev o pravdnih stroških pred sodiščema prve in druge stopnje ostane nespremenjena.

4. Stroške revizije krijejo tožniki sami.

V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.