Nalaganje dokumenta...

Kolektivna pogodba za lesarstvo

Naslednik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-502/1991, stran 462 DATUM OBJAVE: 21.9.1991

VELJAVNOST: od 29.9.1991 do 30.9.1995 / UPORABA: od 29.9.1991 do 30.9.1995

RS 14-502/1991

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 1.10.1995 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 20.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 1.10.1995

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2

fwd

502. Kolektivna pogodba za lesarstvo

Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 114. člena zakona o delovnih razmerjih in po opravljenih pogajanjih, sta pogodbeni stranki sklenili

KOLEKTIVNO POGODBO
za lesarstvo

I. OBLIGACIJSKI DEL

1. Stranki kolektivne pogodbe

1. člen

Kolektivno pogodbo kot pogodbeni stranki skleneta:

GZS-Strokovno združenje lesarstva, kot zastopnik organizacij in delodajalcev

Sindikat lesarstva Slovenije – Republiški odbor, kot zastopnik večine delavcev, zaposlenih v podjetjih oziroma organizacijah s področja lesarstva v Republiki Sloveniji.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

2. člen

Ta pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetjih oziroma organizacijah lesarstva s sedežem v Republiki Sloveniji.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določbe III. poglavja (osebni dohodki, dodatki, nadomestila OD in stroški) te kolektivne pogodbe in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Ta pogodba velja tudi za delavce, zaposlene v dejavnostih, ki se opravljajo kot dopolnilne dejavnosti v podjetjih lesarstva.

3. člen

Za zaposlene delavce iz prvega odstavka predhodnega člena se štejejo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi v podjetjih iz navedene dejavnosti.

3. Čas veljavnosti

4. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.

Če ob izteku časa, za katerega je pogodba sklenjena, stranki ne odpovesta pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.

4. Uporaba splošne kolektivne pogodbe

5. člen

Organizacije lesarstva v celoti sprejemajo določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma veljavne delovne zakonodaje. V kolektivni pogodbi lesarstva se urejajo le tista določila, ki so posebna za lesarstvo ali v splošni pogodbi niso urejena oziroma so urejena presplošno. Obseg pravic, določen v splošni kolektivni pogodbi, je obvezen minimum tudi za lesarstvo.

II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE -PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ

6. člen

Pri urejanju delovnih razmerij delavcev, zaposlenih v podjetjih lesarstva, se poleg določb veljavne delovne zakonodaje, upoštevajo tudi določbe te kolektivne pogodbe.

1. Sklenitev delovnega razmerja

7. člen

Dela v lesarstvu so praviloma razvrščena v naslednje skupine:

I. skupina: enostavna dela

II. skupina: manj zahtevna dela

III. skupina: srednje zahtevna dela

IV. skupina: zahtevna dela

V. skupina: bolj zahtevna dela

VI. skupina: zelo zahtevna dela

VII. skupina: visoko zahtevna dela

VIII. skupina: najbolj zahtevna dela

IX. skupina: izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.

Navedene skupine so bolj natančno opredeljene v III. poglavju (osebni dohodki, dodatki, nadomestila OD in stroški).

Dela oziroma delovna mesta, ki se opravljajo v podjetjih, se lahko razporedijo v večje število skupin, kakor so navedene v tem členu.

8. člen

Delovne izkušnje se kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določijo za dela:

za katera so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in z drugimi predpisi;

katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.

Maksimalno število let potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.

2. Pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oziroma pri delodajalcu začasno ali trajno nepotrebno

9. člen

Presežek delavcev je lahko začasen oziroma trajen.

Za obe vrsti presežkov se s sodelovanjem sindikata pripravi program določanja in reševanja presežkov delavcev.

Delavec je lahko začasen presežek največ 6 mesecev.

10. člen

Začasen presežek delavcev se rešuje:

s prerazporeditvijo delavcev znotraj in v druga podjetja;

s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega časa;

s skrajševanjem delovnega časa na manj, kakor 36 ur na teden s pravico delavcev do nadomestila OD za čas do polnega delovnega časa;

s čakanjem na delo s pravico do nadomestila OD.

Nadomestilo OD iz zadnje alinee ne sme biti manjše od 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo. Kolikor to nadomestilo ne dosega višine zajamčenega osebnega dohodka, je potrebno izplačati zajamčeni osebni dohodek.

11. člen