TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Določbi 392. in 393. člena ZPP/99 o tožbi za razveljavitev sodne poravnave se glede na določbo prvega odstavka 498. člena ZPP/99 uporabljata le glede sodnih poravnav, ki so bile sklenjene po uveljavitvi ZPP/99.

Obrazložitev:

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tej zadevi odločalo o sporu o krajevni pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP/99. Tožeča stranka je vložila tožbo za razveljavitev sodne poravnave dne 17.1.1996, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, ki je stopil v veljavo 14.7.1999. Tožbo je vložila pri sodišču, kjer je bila leta 1993 sklenjena sodna poravnava. Ker tožena stranka na območju tega sodišča ni imela stalnega prebivališča, je v odgovoru na tožbo ugovarjala, da to sodišče ni krajevno pristojno, in z ugovorom uspela. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, se z odločitvijo ni strinjalo in je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj reši spor o pristojnosti, tako da je krajevno pristojno sodišče, pri katerem je bila tožba vložena. Vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo iz naslednjih razlogov:

Tožba na razveljavitev sodne poravnave je v ZPP/99 v razliko od ZPP/77 urejena kot posebno, izredno pravno sredstvo, in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Za tožbo na razveljavitev sodne poravnave se namreč po petem odstavku 393. člena smiselno uporabljajo določbe o obnovi postopka (drugi odstavek 397. člena ter 398. do 440. člen ZPP/99), če ni v 392. in 393. členu določeno kaj drugega. V določbi 393. člena je določeno nekaj drugega tudi v zvezi s stvarno pristojnostjo. Besedilo tretjega odstavka ne govori le o izključni krajevni pristojnosti. Besedilo, da je treba tožbo na razveljavitev sodne poravnave vselej vložiti pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, je treba razumeti širše. Posebej v povezavi s četrtim odstavkom. V njem je določeno, da mora biti tudi sestava sodišča (senat ali posameznik) enaka, kot je bila tista, v kateri je odločalo o sodni poravnavi. Pravna narava teh določb je posebna atrakcijska pristojnost (stvarna in krajevna). Takšne ureditve ZPP/77 ni poznal.

Če pa je tako, je treba obravnavani spor o pristojnosti presojati tudi v luči prehodne določbe 498. člena ZPP/99. Ta namreč določa, da se postopek opravi po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s
katerima se je postopek prve stopnje končal. Če je tožba na razveljavitev sodne poravnave posebno izredno pravno sredstvo, potem
je treba šteti, da se je postopek na prvi stopnji končal že s sklenitvijo sodne poravnave, torej 17.9.1993. Tedaj pa se je s tožbo
na razveljavitev sodne poravnave, kot je že bilo navedeno, začel navaden civilnopravni spor, za katerega so veljale splošne določbe o
krajevni pristojnosti ZPP/77. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da tožba v obravnavani pravdi, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZPP/99, ne more biti obravnavana po novem zakonu.