TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico na garsonjeri v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju. Zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega stanovanja, mu stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej.

Drugačna materialno pravna presoja bi pomenila neenakost pred zakonom. Tisti, ki je v stanovanju ostal, stanovanjske pravice ne bi izgubil; drugi, ki je eno stanovanje izročil in se vselil v drugega, pa bi zgolj zaradi tega dejstva ostal brez vsakega stanovanja. Pri tem je potrebno poudariti, da je tožeča stranka s tem, ko je pridobila izpraznjeno stanovanje, pridobila tudi pravico razpolaganja z njim, tako da se v premoženjski masi stanovanjskega sklada ni nič spremenilo. V nasprotnem primeru pa bi tožeča stranka neupravičeno pridobila stanovanja, ki bi bila, če do "zamenjave" ne bi prišlo, zasedena in bi tožeča stranka z dotedanjimi imetniki morala skleniti najemne pogodbe po SZ (Stanovanjski zakon, Uradni list RS št. 18/91-I) ali stanovanja privatizirati po Uredbi o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS št. 61/92).