590. Odlok o razglasitvi Fužinarskega naselja Stara Sava na Jesenicah za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
O D L O K
o razglasitvi Fužinarskega naselja Stara Sava na Jesenicah za kulturni spomenik državnega pomena
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomeniško območje) se razglasi enota kulturne dediščine Jesenice – Fužinarsko naselje Stara Sava: EŠD 204 skupaj s stavbami in napravami, ki so neločljivi deli tega ambienta (Delavska kasarna, EŠD 202; Cerkev Marije Pomočnice, EŠD 2765; Bucelleni Ruardova graščina, EŠD 5301; Kolpern, EŠD 8777; Pudlovka, EŠD 9704; Plavž, EŠD10064).
(2)
Fužinarsko naselje Stara Sava ima kot celota izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo in posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti. Je pomemben del prostora ter dediščine Republike Slovenije. Fužinarsko naselje je kulturni spomenik z urbanističnimi, tehničnimi, arhitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3)
Spomeniško območje iz prvega odstavka tega člena je razglašeno z namenom, da se ohrani avtentičnost izvirno oblikovanega prostora, poveča celostna prepoznavnost spomeniškega območja in spodbudi primerna raba, s poudarkom na simbolnem pomenu celote.
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
-
izoblikovan in ohranjen urbani ambient, ki se je razvijal od 16. do 20. stoletja z visoko stopnjo sožitja med namembnostmi pridobivanja železa in bivanjem v tem prostoru,
-
premišljeno izbrana mikrolokacija ob reki Savi, ki je zagotavljala pogonsko energijo,
-
lokacija v jedru gornjesavske doline, kjer je fužinarstvo vplivalo na gospodarski in družbeni razvoj,
-
interpolacija rekonstruiranih ali delno rekonstruiranih tehničnih objektov ter naprav fužin v odprt javni prostor med delavsko kasarno, dvorcem oziroma graščino in cerkvijo,
-
raznolika arhitektura objektov kot materializirana priča vrhunca gospodarske in duhovne moči jedra železarskega naselja med 17. in 19. stoletjem.
(2)
Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
-
prostorska in arhitekturna zasnova stavb in njihovega urejenega zunanjega prostora,
-
vse grajene in urbanistične sestavine graščine, cerkve in delavske kasarne ter rekonstruiranih, prezentiranih tehničnih objektov in naprav nekdanjih fužin, zlasti: skladiščnega objekta Kolpern, plavža z opečnim dimnikom in obodnega zidovja pudlovke,
-
tlorisna zasnova in gabariti dvorca oziroma graščine, cerkve in delavske kasarne,
-
izvirno stavbno pohištvo dvorca oziroma graščine, cerkve in delavske kasarne,