TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).

Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.

Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.