TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Po presoji Vrhovnega sodišča iz vsebine 243. člena ZEKom-1 oz. členov, na katere se sklicuje, ni mogoče sklepati, da je imela oseba v položaju, kot je revidentkin (ki ni imetnica frekvenc), pravico do stranske udeležbe. Z navedbami, da bi v postopku lahko vplivala na to, da odločba sploh ne bi bila podaljšana oziroma bi bila podaljšana za krajše obdobje (od treh let), zaradi česar bi posledično bil prej izveden javni razpis v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZEKom-1, na katerem bi imela možnost sodelovati, je zasledovala zgolj svoj dejanski, ekonomski interes. Poleg tega ji v pravico do sodelovanja pri ponovni razdelitvi frekvenc v obravnavanem postopku ni moglo biti poseženo, saj jo lahko uveljavlja ob objavi javnega razpisa, pri čemer celo zakonska možnost izvedbe javnega razpisa še ne predstavlja revidentkine pravne koristi v predmetnem postopku podaljšanja odločb po 243. členu ZEKom-1. Tega revidentka ni izkazala niti s trditvami, da bi sodelovanje v tem postopku zagotovilo spoštovanje zakonskih kriterijev (objektivnosti, preglednosti, nediskriminatornosti in sorazmernosti), saj gre za načela, ki so pomembna z vidika splošne zakonitosti, ki jo mora v postopku izdaje odločbe o podaljšanju odločb o radijskih frekvencah na podlagi 243. člena ZEKom-1 zagotavljati toženka (agencija). Kljub temu, da je revidentkino zatrjevanje glede pravnega interesa zaradi varstva konkurence v teh postopkih smiselno enako javnemu interesu in ciljem delovanja toženke, to ne pomeni, da je ta revidentkin osebni interes z vidika obravnavanega postopka tudi pravni, saj gre v tem primeru za njeno korist, povezano z izvajanjem njene gospodarske dejavnosti na trgu.