TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenih M.K. in I.R. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Obsojenca sta dolžna povrniti stroške postopka, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom, in sicer povprečnino vsak po 100.000,00 SIT.

Ker v obravnavanem primeru sprememba obtožnega akta glede tega, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno, v opis dejanja ni vneslo dodatno ali drugačno kriminalno količino, to ne predstavlja nedopustne spremembe.

S tem ko je obsojenec lažne listine že predložil banki, je začel izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, dejanje pa je ostalo pri poskusu zato, ker ni nastopila prepovedana posledica, ki jo je obsojenec hotel. Pri tem tudi ni pomembno, ali je bil obsojenec ob takšnem ravnanju v banki tudi fizično prisoten. V takem primeru torej ne gre za pripravljalna dejanja, o katerih bi govorili, če bi si listine, ki bi jih nameraval izročiti banki, pripravil, vendar jih banki ne bi izročil.