TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v II., III. in V. točki izreka glasi:

"II. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Ugotovi se, da so kreditna pogodba št. 170781/0 z dne 26. 10. 2005, notarski zapis kreditne pogodbe št. 170781/0 in sporazuma o ustanovitvi hipoteke na vknjiženi nepremičnini po 142. členu Stvarnopravnega zakonika, dodatek h kreditni pogodbi št. 170781/0 z dne 6. 1. 2006, dodatek h kreditni pogodbi št. 170781/0 z dne 23. 2. 2009, dodatek h kreditni pogodbi št. 170781/0 z dne 18. 9. 2009, dodatek h kreditni pogodbi št. 170781/0 (brez datuma), dodatek h kreditni pogodbi št. 170781/0 z dne 31. 8. 2010 in dodatek h kreditni pogodbi št. 170781/0 z dne 14. 1. 2011, ki sta jih tožeči stranki sklenili s toženo stranko, nični."

III. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna prvo tožeči stranki plačati 73.654,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2023 dalje."

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v celoti povrniti njene pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje. O višini stroškov bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom."

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 4.173,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka 15-dnevnega roka do plačila.

Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).

Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.

Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.