TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za sporno obdobje priznana z odločbo ministrstva z dne 9. 12. 2005. Tožena stranka je bila na podlagi te odločbe dolžna odločiti o višini denarnega nadomestila. To obveznost je izpolnila z odločbo z dne 12. 1. 2006 ter 31. 1. 2006 tožniku nadomestilo tudi v celoti plačala. Iz teh dejanskih ugotovitev izhaja, da tožena stranka z izpolnitvijo svoje obveznosti ni prišla v zamudo.

Tožnik bi z zatrjevanjem, da mu je zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke nastala škoda, lahko uveljavljal plačilo odškodnine, ne pa plačilo zakonskih zamudnih obresti. Slednje namreč niso odškodnina temveč sankcija za plačilno zamudo in jih tudi ni mogoče zahtevati namesto odškodnine.