na dokumentu
Portal TFL
VSL sklep II Cp 1639/2004 - podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sod...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
14.9.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 1639/2004
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50270
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo
je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki
se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z
uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake
(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno
opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega
odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z
jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto
sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno
odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne
odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.
Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče
zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za
stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.
Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.
je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki
se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z
uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake
(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno
opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega
odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z
jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto
sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno
odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne
odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.
Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče
zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za
stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.
Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.