TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.

Izjeme od pravila, da je primarna oblika denacionalizacije vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, je treba tolmačiti restriktivno, dokazno breme pa je na strani zavezane stranke.

Upravni organ je kot pravilno upošteval tisto izvedeniško mnenje, v katerem je izvedenec pojasnil, da njegovo delo sloni na osnovni tezi, da se stanje predmetne nepremičnine ni spremenilo tako, da bi to lahko vplivalo na nesorazmerne stroške nadomestitve, in je zavrnil pristop, po katerem bi zavezanec nadomeščal bistveno večjo površino kot upravičenec. Osnovno vodilo je namreč enak pristop za zavezanca in za upravičenca.