TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Ob ugotovljeni okoliščini, da je hotel prvi toženec izigrati možnost uresničitve prve sodbe z dne 6.1.1994, ki jo je njegov pooblaščenec prejel v januarju in je 7.2.1994 vložil pritožbo, s tem, da je 28.3.1994 sklenil sporno darilno pogodbo, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialnopravna določila o ničnosti pogodbe, ki je zapisano v 103. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89). Ugotovljeni toženčev namen, da bi izigral prisilne predpise in delo sodišča, ki zagotavlja varstvo pravic, je v nasprotju z načeli družbene ureditve, prisilnimi predpisi in družbeno moralo. Pri tem dokazovanje dobre vere drugega in tretjega toženca za odločitev o veljavnosti darilne pogodbe nima pomena, saj po tretjem odstavku 53. člena ZOR pri darilni pogodbi, ki je neodplačen pravni posel, pogodba nima pravnega učinka niti tedaj, ko obdarjenec ni vedel za nedopustni nagib sopogodbenika.