TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP je lex specialis glede na določbo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem smislu, da se določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v zadevah dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja.

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega akta, pravilno izhajala iz argumentacije tožeče stranke, ki je uveljavljala izjemi po 8. in 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in ni obravnavala tudi izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj tožeča stranka te izjeme v prvostopenjski odločbi niti ni omenjala. Zato tožeča stranka te izjeme ne more uveljavljati v upravnem sporu. Pri tem sodišče pripominja, da glede na upravno-sodno prakso v primerljivih zadevah zgolj sklicevanje na izjemo v smislu varstva poslovnih skrivnosti ni zadosti, saj mora tožeča stranka izpolniti dokazno breme in utemeljiti, zakaj, v katerih elementih in kako bi razkritje zahtevanih dokumentov nesorazmerno poseglo v varstvo poslovnih skrivnosti tožnika v razmerju do varstva javnih koristi. Tako obrazložena izjema mora biti vsebovana že v prvostopenjski odločbi v upravnem postopku, ker to zahteva določilo 2. odstavka 21. člena ZDIJZ, prav tako tudi določilo 4. odstavka 22. člena ZDIJZ, pa tudi določilo 26. člena ZDIJZ.

Izjeme je treba razlagati ozko, vendar pa ne tako, da bi bila razlaga preveč toga glede na namen zakonske določbe in zakonsko besedilo. Narava in namen besedila 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sta taka, da je treba pojem „zaradi“ razlagati fleksibilno, saj ni mogoče vedno objektivno in povsem zanesljivo ugotoviti, ali je bil določen podatek pridobljen ali sestavljen ravno (oziroma izključno) zaradi sodnega postopka.