TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Določba drugega odstavka 72. člena ZPP o časovni omejitvi možnosti uveljavljanja zahteve za izločitev sodnika glede na stadij postopka je jasna in ne terja nobene razlage; po naravi stvari je logično utemeljena z nesmiselnostjo izločevanja sodnika po tem, ko je o stvari že odločil. Problem, ki ga načenja pritožnik, je namišljen, saj od trenutka, ko stranka zve za okoliščine, ki bi utegnile povzročiti suspektnost sodnika, zanjo ni nobenih ovir za (vnaprejšnje) izločevanje takega sodnika – neodvisno od tega, kateri sodnik (sodniki) je (so) naravni sodnik(i) v konkretni zadevi po (tudi sicer) vnaprej določenih in znanih pravilih. Ker je pritožnik zahteval izločitev sodnika v stadiju postopka, v katerem te možnosti ni več imel glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZPP, je izpodbijana odločitev pravilna.