TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v odločitvi glede pravdnih stroškov v III izreka delno spremeni tako, da se znesek 8.882,71 EUR nadomesti s pravilnim zneskom 6.573,60 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

12. člen SZ/91 je urejal skupne prostore, dele, objekte in naprave v večstanovanjski hiši (in ne v več hišah) ter funkcionalno zemljišče kot solastnino vseh etažnih lastnikov. Urejal je torej razmere v eni stavbi. Šele SZ iz leta 2003 v členu 23 določa, da za skupne dele, ki služijo več nepremičninam ali več stanovanjskim stavbam, se štejejo samo tisti skupni deli, ki so bili zgrajeni s tem namenom in katerih gradnjo so plačali lastniki oziroma etažni lastniki ali njihovi pravni predniki. V 3. točki 23. člena pa določa, da se šteje, da je takšen skupni del skupna lastnina vseh lastnikov nepremičnin in etažnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki jim takšen skupni del služi. Tako se tudi vpiše v zemljiško knjigo.

12. člen OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečanim za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. Ker pa se je vrednost točke spremenila v teku postopka, je vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja kot ob uvedbi postopka. Število točk za opravljeno storitev je nižje za več kot 10 %, zato je treba uporabiti tretji odstavek 12. člena OT, ki jo mora sodišče spoštovati na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.