TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi v točkah I/1, I/2, I/5, I/7 in II izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Po določbi 3. člena ZDCOPMD se v delovni čas ne šteje čas pripravljenosti, počitkov in odmorov, saj citirani člen med drugim določa, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.. Zato

ni mogoče samo na podlagi potnih nalogov oziroma evidence tožene stranke sklepati o tem, da vtoževane nadure niso bile opravljene, temveč je treba pri ugotavljanju delovnega časa upoštevati določbo 3. člena ZDCOPMD. Bistveno je, da je mogoče število ur, ki jih je tožnik opravil, ugotoviti na podlagi tahografov, saj potni nalog ne izkazuje vseh postankov ter počitkov, ki so obligatorni pri vožnji in se ne štejejo v delovni čas. Za odločitev o plačilu nadur je torej bistveno, da se na podlagi podatkov iz tahografa ugotovi ure vožnje, ki jih je tožnik opravil, prav tako tudi ure natovarjanja in raztovarjanja, eventualni servisi oziroma tehnično vzdrževanje ipd.. Le na podlagi tako ugotovljenih dejstev lahko sodišče ugotovi, koliko ur je tožnik dejansko delal v posameznem mesecu.