Zakon o bančništvu (ZBan-4)

576. Zakon o bančništvu (ZBan-4)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o bančništvu (ZBan-4)

Razglašam Zakon o bančništvu (ZBan-4), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026.

Št. 003-02-1/2026-78

Ljubljana, dne 19. februarja 2026

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O BANČNIŠTVU (ZBan-4)

1. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE

1.1 Vsebina zakona

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon ureja:

1.

pogoje za ustanovitev, poslovanje in redno prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji;

2.

pogoje, pod katerimi lahko kreditne institucije s sedežem zunaj Republike Slovenije poslujejo na območju Republike Slovenije;

3.

pristojne organe, ukrepe in pooblastila za izvajanje nadzora nad poslovanjem kreditnih institucij v Republiki Sloveniji in nadzora nad poslovanjem drugih oseb, ki na območju Republike Slovenije v nasprotju s tem zakonom opravljajo storitve sprejemanja depozitov od javnosti;

4.

ukrepe in pooblastila za obvladovanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v Republiki Sloveniji.

(2)

Ta zakon se ne uporablja za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali drugim aktom, ki ureja pristojnosti in naloge Banke Slovenije.

2. člen

(prenos aktov Evropske unije)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:

1.

Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/791 z dne 23. aprila 2025 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov in o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/98 (UL L št. 2025/791 z dne 8. 8. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU);

2.

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne 8. 1. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU);

3.

Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne 16. 8. 2006, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 86/635/EGS);

4.

Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40);

5.

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU).

1.2 Opredelitve kratic in izrazov

3. člen

(kratice drugih zakonov in aktov Evropske unije)

(1)

V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:

1.

ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06, 87/11 in 56/13);

2.

ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS, 158/20 - ZIntPK-C, 18/21, 18/23 - ZDU-1O, 75/23, 102/24 in 77/25;

3.

ZIN je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14);

4.

ZRPPB-1 je Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21, 133/23 in 102/24);

5.

ZPre-1 je Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 - ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 - ORZPre75, 105/11 - odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 - ZS-K, 25/14 in 75/15);

6.

ZSDU je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08 - ZArbit);

7.

ZTFI-1 je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 - popr., 66/19, 123/21, 45/24 in 77/25);

8.

ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE, 3/22 - ZDeb in 85/25);

9.

ZUS-1 je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 - odl. US, 62/10, 98/11 - odl. US, 109/12, 10/17 - ZPP-E in 49/23).

(2)

V tem zakonu so za akte Evropske unije uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:

1.

Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/911 z dne 15. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi podatkov, ki jih je treba predložiti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi družb za upravljanje in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 2024/911 z dne 25. 3. 2024);

2.

Direktiva 2009/138/ES je Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L št. 335 z dne 17. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne 8. 1. 2025);

3.

Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne 8. 1. 2025);

4.

Direktiva 2014/65/EU je Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/2811 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 2024/2811 z dne 14. 11. 2024);

5.

Direktiva 2019/2034/EU je Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/2994 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 glede obravnave tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom (UL L št. 2024/2994 z dne 4. 12. 2024);

6.

MSRP so mednarodni standardi računovodskega poročanja in mednarodni računovodski standardi, ki jih je sprejela Evropska komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62), in Uredbe Komisije (EU) 2023/1803 z dne 13. avgusta 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 237 z dne 26. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2025/1331 z dne 9. julija 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1, 7, 9 in 10 ter Mednarodnega računovodskega standarda 7 (UL L št. 2025/1331 z dne 10. 7. 2025);

7.

Uredba 1092/2010/EU je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne 21. 10. 2025);

8.

Uredba 1093/2010/EU je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne 21. 10. 2025);

9.

Uredba 648/2012/EU je Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne 8. 1. 2025);

10.

Uredba 575/2013/EU je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1496 z dne 12. junija 2025 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom začetka uporabe kapitalskih zahtev za tržno tveganje (UL L št. 2025/1496 z dne 19. 9. 2025);

11.

Uredba 1024/2013/EU je Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63);

12.

Uredba 806/2014/EU je Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne 21. 10. 2025);

13.

Uredba 468/2014/EU je Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (UL L št. 141 z dne 14. 5. 2014, str. 1);

14.

Uredba 2016/679/EU je Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2);

15.

Uredba 2017/1129/EU je Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne 8. 1. 2025);

16.

Uredba 2017/2402/EU je Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 116 z dne 6. 4. 2021);

17.

Uredba 2019/876/EU je Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (UL L št. 204 z dne 26. 6. 2020, str. 4);

18.

Uredba 2021/1119/EU je Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne 9. 7. 2021, str. 1);

19.

Uredba 2023/1114/EU je Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1264 z dne 27. junija 2025 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev minimalne vsebine politike in postopkov za upravljanje likvidnosti za določene izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov (UL L št. 2025/1264 z dne 3. 10. 2025);

20.

Uredba 2023/2859/EU je Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024).

4. člen

(banka, hranilnica, kreditna družba in bančno interesno združenje)

(1)

Kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se lahko ustanovi kot banka, hranilnica ali kreditna družba v skladu s tem zakonom.

(2)

Izraz »banka« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.

(3)

Izraz »hranilnica« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom in ni banka.

(4)

Izraz »kreditna družba« se v tem zakonu uporablja za družbo iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 kot kreditna institucija v skladu s tem zakonom.

(5)

Izraz »banka države članice« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države članice.

(6)

Izraz »banka tretje države« je v tem zakonu uporabljen za kreditno institucijo s sedežem v državi, ki ni država članica, in ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države.

(7)

Izraz »podrejena banka« je za namen nadzora na konsolidirani podlagi v skladu z oddelkom 12.3 tega zakona uporabljen za banko, hranilnico, kreditno družbo, banko države članice in banko tretje države, ki ima položaj podrejene kreditne institucije.

(8)

Določbe tega zakona se za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) uporabljajo v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ali drug zakon. SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka po zakonu, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti, razen s ponudbo javnosti, ki se glasi na vplačilo dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je SID banka. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se SID banka za namene iz 164. člena tega zakona šteje kot posebna finančna institucija in za namene iz oddelka 12.3 tega zakona kot finančna institucija.

(9)

Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1. Bančno interesno združenje lahko izvaja izobraževanja in izdaja potrdila o opravljenem izobraževanju, organizira za svoje članice izvensodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev ter opravlja tudi druge naloge iz pogodbe o ustanovitvi.

5. člen

(bančne in finančne storitve)

(1)

Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

(2)

Finančne storitve so:

1.

sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;

2.

dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

-

potrošniške kredite,

-

hipotekarne kredite,

-

odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),

-

financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfetiranje);

3.

finančni zakup (lizing, najem), ki pomeni dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen;

4.

plačilne storitve;

5.

izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;

6.

izdajanje garancij in drugih jamstev;

7.

trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

-

z instrumenti denarnega trga,

-

z menjalniškimi posli,

-

s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,

-

z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,

-

s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

8.

sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;

9.

svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;

10.

denarno posredništvo na medbančnih trgih;

11.

upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;

12.

hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;

13.

kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in pošiljanje informacij o kreditni sposobnosti;

14.

oddajanje sefov;

15.

investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI-1;

16.

izdajanje elektronskega denarja, vključno z žetoni elektronskega denarja, kakor so opredeljeni v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU;

17.

izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, kakor so opredeljeni v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU;

18.

storitve v zvezi s kriptosredstvi, kakor so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU.

(3)

Vzajemno priznane storitve po tem zakonu so bančne in finančne storitve.

6. člen

(dodatne in druge finančne storitve)

(1)

Dodatne finančne storitve so:

1.

dejavnost zavarovalnega zastopanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

2.

storitve upravljanja plačilnih sistemov;

3.

upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

4.

skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami;

5.

kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih;

6.

druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve ali storitve iz 1. do 5. točke tega odstavka.

(2)

Druge finančne storitve so:

1.

opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

2.

storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

3.

upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov.

7. člen

(drugi izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»bančna skupina« pomeni skupino, v kateri ima vsaj ena družba položaj:

-

kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji;

-

kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem;

-

nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija; ali

-

nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija;

2.

»dejanski stroški« so stroški, katerih višina ne presega stroškov, ki nastanejo oziroma za katere je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali zaradi opravljanja storitve ali dejavnosti;

3.

»država članica« je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);

4.

»Enotni odbor za reševanje« je organ za reševanje, ustanovljen z 42. členom Uredbe 806/2014/EU;

5.

»EU nadrejena družba« je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;

6.

»Evropski odbor za bančništvo« je Evropski odbor za bančništvo, ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. 1. 2004, str. 36);

7.

»Evropski odbor za sistemska tveganja« je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo 1092/2010/EU;

8.

»Evropski bančni organ« je Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU;

9.

»Evropski organ za vrednostne papirje in trge« je Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo 1095/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/2987 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije (UL L št. 2024/2987 z dne 4. 12. 2024);

10.

»Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine« je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo 1094/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne 8. 1. 2025);

11.

»evropski nadzorni organ« je Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;

12.

»finančni direktor« je oseba, ki je splošno odgovorna za upravljanje finančnih virov, finančno načrtovanje in finančno poročanje banke;

13.

»finančna pogodba« je katera koli od naslednjih pogodb ali sporazumov:

-

pogodbe o vrednostnih papirjih, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo vrednostnega papirja, skupine ali indeksa vrednostnih papirjev, opcijami na vrednostni papir ali skupino ali indeks vrednostnih papirjev, posli začasne prodaje ali začasnega odkupa takega vrednostnega papirja, skupine ali indeksa,

-

pogodbe o blagu, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo blaga ali skupine ali indeksa blaga z dobavo v prihodnosti, opcijami na blago ali skupino ali indeks blaga, posli začasne prodaje oziroma začasnega odkupa takega blaga, skupine ali indeksa,

-

terminske pogodbe in terminski dogovori, vključno s pogodbami (ki niso pogodbe o blagu iz prejšnje alineje) za nakup, prodajo ali prenos blaga ali premoženja druge vrste, storitve, pravice ali poslovnega deleža po določeni ceni na datum v prihodnosti,

-

sporazumi o zamenjavah, vključno z zamenjavami in opcijami v zvezi z obrestnimi merami, sporazumi o promptnem ali drugem menjalnem tečaju, valuto, delniškim indeksom ali lastniškim instrumentom, dolžniškim indeksom ali dolžniškim instrumentom, blagovnimi indeksi ali blagom, vremenom, izpusti ali inflacijo, zamenjavami celotnih donosov, zamenjavami kreditnih razmikov ali kreditnimi zamenjavami ter drugimi podobnimi sporazumi ali transakcijami, s katerim se periodično trguje na trgih zamenjav ali izvedenih finančnih instrumentov,

-

sporazumi o medbančnem zadolževanju, kjer je rok vračila največ tri mesece,

-

okvirni sporazumi za pogodbe ali sporazumi iz prve do pete alineje te točke;

14.

»funkcije notranje kontrole« so funkcije upravljanja tveganj, zagotavljanja skladnosti in notranje revizije;

15.

»izredna javnofinančna pomoč« je državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali drugo javnofinančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;

16.

»Komisija« je Evropska komisija;

17.

»kriptosredstvo« je kriptosredstvo, kakor je opredeljeno v 5. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU, ki ni centralnobančna digitalna valuta;

18.

»nadzorni organ« je nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor nad subjekti finančnega sektorja, in ni pristojni organ ter na območju Republike Slovenije pomeni agencijo, pristojno za zavarovalni nadzor, ter agencijo, pristojno za finančne trge;

19.

»nosilci ključnih funkcij« so osebe, ki imajo pomemben vpliv na vodenje banke, vendar niso člani ali članice upravljalnega organa (v nadaljnjem besedilu: član upravljalnega organa), vključno z vodji funkcije notranje kontrole in finančnim direktorjem, kadar te vodje ali ta direktor niso člani upravljalnega organa;

20.

»notranji pristop« je pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz prvega odstavka 143. člena Uredbe 575/2013/EU, pristop na podlagi notranjega modela iz 221. člena Uredbe 575/2013/EU, metodo notranjega modela iz 283. člena Uredbe 575/2013/EU, alternativni pristop notranjega modela iz 325.az člena Uredbe 575/2013/EU in pristop notranjega ocenjevanja iz drugega odstavka 265. člena Uredbe 575/2013/EU;

21.

»Odbor za finančno stabilnost« je Odbor za finančno stabilnost, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;

22.

»organ nadzora« je upravljalni organ v nadzorni funkciji in pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet banke in v enotirnem sistemu upravljanja neizvršne člane upravnega odbora banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke;

23.

»organ vodenja« je upravljalni organ v upravljavski funkciji in pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja upravo banke in v enotirnem sistemu upravljanja izvršne direktorje banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za vodenje poslov banke;

24.

»ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do druge osebe:

-

njen zakonec ali oseba, s katero posameznik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,

-

otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje,

-

varovanec ali

-

starš te osebe ali osebe iz prve alineje te

-

e;

25.

»periodična denarna kazen« je periodični denarni izvršilni ukrep, katerega cilj je končati trajajoče kršitve tega zakona, kršitve Uredbe 575/2013/EU ali kršitve odločitev pristojnega organa na podlagi tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ter pravno ali fizično osebo prisiliti, da začne znova izpolnjevati kršene določbe ali odločitve;

26.

»podnebna nevtralnost« je splošni cilj, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, kakor je navedeno v prvem odstavku 2. člena Uredbe 2021/1119/EU;

27.

»politika prejemkov, nevtralna glede na spol« je politika prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za zaposlene moške in ženske;

28.

»pomembna banka« je banka, ki jo kot pomembno opredeli Banka Slovenije v skladu s tem zakonom v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU;

29.

»samostojna banka v EU« je banka, za katero v EU ne velja bonitetna konsolidacija na podlagi 2. poglavja II. naslova 1. dela Uredbe 575/2013/EU in ki nima EU nadrejene družbe, za katero velja taka bonitetna konsolidacija;

30.

»skupina iz tretje države« je skupina, katere nadrejena oseba ima sedež v tretji državi;

31.

»sistemsko pomembna banka« je banka, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje in ima položaj:

-

EU nadrejene banke,

-

podrejene banke EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu,

-

banke, ki ni podrejena subjektu iz prve in druge alineje te točke;

32.

»subjekt v skupini« je pravna oseba, ki je del skupine;

33.

»tretja država« je država, ki ni država članica;

34.

»vodje funkcij notranje kontrole« so osebe na najvišji hierarhični ravni, ki so odgovorne za dejansko upravljanje vsakodnevnih operacij funkcij notranje kontrole banke;

35.

»zunanje izvajanje« je kakršen koli dogovor med banko in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev izvaja naloge, postopke, storitve ali dejavnost, ki bi jo sicer banka izvajala sama.

(2)

Izrazi elektronski denar, plačilna storitev in storitve upravljanja plačilnih sistemov imajo enak pomen, kakor je določen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme.

(3)

Banka Slovenije opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne banke iz 28. točke prvega odstavka tega člena v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne banke Banka Slovenije upošteva:

1.

velikost in notranjo organiziranost banke,

2.

naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih banka opravlja,

3.

pomen banke za lokalni trg.

8. člen

(pomen izrazov, ki so opredeljeni v Uredbi 575/2013/EU)

(1)

V tem zakonu navedeni izrazi, ki so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU, z upoštevanjem drugega odstavka tega člena pomenijo enako, kakor je določeno v navedeni uredbi.

(2)

Za potrebe tega zakona se naslednji izrazi iz Uredbe 575/2013/EU uporabljajo tako, da pomenijo:

1.

»družba za upravljanje« je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni družbo za upravljanje iz 6. točke 2. člena ZFK ali drugega upravitelja investicijskih skladov, vključno s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države, v kateri veljajo zahteve glede nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v EU;

2.

»finančna družba« je:

-

institucija s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici,

-

finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici, če je finančna institucija podrejena družba kreditne institucije, investicijskega podjetja ali podjetja iz tretje ali četrte alineje te točke ter je vključena v nadzor nad nadrejeno družbo na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe 575/2013/EU,

-

finančni holding, mešani finančni holding in mešani poslovni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici,

-

nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji, EU nadrejeni finančni holding, nadrejeni mešani finančni holding v Republiki Sloveniji in EU nadrejeni mešani finančni holding,

-

podružnica iz tretje države v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, kakor je opredeljena v tem zakonu oziroma Direktivi 2013/36/EU;

3.

»finančni instrument« je finančni instrument, kakor je opredeljen v 50. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni kar koli od naslednjega:

-

pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument,

-

finančni instrument v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov,

-

izvedeni finančni instrument,

-

primarni finančni instrument,

-

denarni instrument, pri čemer so instrumenti iz prve, druge in tretje alineje te točke finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;

4.

»investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 1. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU, in pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen kreditne institucije;

5.

»majhna in nekompleksna banka« je banka, kakor je opredeljena v 145. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in za katero velja, da je skupna vrednost sredstev enaka 5 milijardam eurov ali manjša;

6.

»mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni mešani finančni holding iz 7. člena ZFK;

7.

»okoljsko, socialno in upravljavsko tveganje« ali »tveganje ESG« pomeni tveganje, kakor je opredeljeno v 52.d točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: ESG tveganje);

8.

»organ za reševanje« je organ za reševanje, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Enotni odbor za reševanje;

9.

»pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kakor je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni pozavarovalnico iz prve in druge alineje 3. točke 2. člena ZFK;

10.

»pristojni organ« je pristojni organ, kakor je opredeljen v 40. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ter Evropska centralna banka, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je ta pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU;

11.

»regulirani trg« je regulirani trg, kakor je opredeljen v 92. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni organizirani trg iz ZTFI-1;

12.

»sistemsko tveganje« je tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;

13.

»skupina« pomeni skupino, kakor je opredeljena v 138. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni skupino podjetij:

-

med katerimi je vsaj eno podjetje kreditna institucija, ki opravlja bančne storitve, in

-

ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe ali podjetja, ki so medsebojno povezana, kakor je navedeno v 56. členu ZGD-1;

14.

»subjekt finančnega sektorja« je subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni:

-

institucijo,

-

finančno institucijo,

-

zavarovalnico,

-

zavarovalnico iz tretje države,

-

pozavarovalnico,

-

pozavarovalnico iz tretje države,

-

zavarovalni holding, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo,

-

družbo, ki je v državi članici sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo v skladu s predpisi te države, ki prenašajo 4. člen Direktive 2009/138/ES, ne uporabljajo zahteve navedene direktive,

-

družbo iz tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerim koli subjektom iz prejšnjih alinej;

15.

»udeležba« je udeležba, kakor je opredeljena v 35. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni udeležbo iz druge alineje 12. točke 2. člena ZFK ali neposredno ali posredno imetništvo 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;

16.

»upravljalni organ« je organ vodenja ali nadzora banke;

17.

»višje vodstvo« so fizične osebe, ki v banki opravljajo izvršne funkcije in neposredno odgovarjajo upravljalnemu organu za vsakodnevno upravljanje banke pod vodstvom upravljalnega organa;

18.

»zavarovalnica« je zavarovalnica, kakor je opredeljena v 5. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni zavarovalnico iz prve in druge alineje 2. točke 2. člena ZFK.

(3)

Kadar se zahteve ali nadzorniška pooblastila iz tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU uporabljajo na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, zajemajo izrazi »institucija«, »nadrejena institucija v državi članici«, »EU nadrejena institucija« in »nadrejena oseba«, kakor so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU, in izrazi »banka«, »nadrejena banka« in »EU nadrejena banka«, kakor so uporabljeni v tem zakonu, tudi:

-

finančne holdinge in mešane finančne holdinge, ki so pridobili odobritev v skladu s 108. členom tega zakona oziroma 21.a členom Direktive 2013/36/EU,

-

podrejeno kreditno institucijo, ki je imenovana kot odgovorna za zagotavljanje izpopolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, kadar jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding,

-

podrejeni finančni holding ali mešani finančni holding, ki je imenovan kot odgovorni za zagotavljanje izpolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, če ta nadrejena oseba ne potrebuje odobritve v skladu s 113. členom tega zakona oziroma četrtim odstavkom 21.a člena Direktive 2013/36/EU, in

-

finančne holdinge, mešane finančne holdinge ali institucije, ki so v skladu s 377. členom tega zakona oziroma točko (d) šestega odstavka 21.a člena Direktive 2013/36/EU začasno imenovane za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz tega zakona oziroma Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani podlagi.

2. POGLAVJE: PRISTOJNI ORGAN IN SPLOŠNA NAČELA IZVAJANJA NADZORA

2.1 Pristojni organi

9. člen

(pristojni organ v Republiki Sloveniji)

(1)

Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora nad bankami v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU, razen glede nalog in pristojnosti bonitetnega nadzora, za katere je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pristojna in odgovorna Evropska centralna banka.

(2)

Kadar je glede nalog in pristojnosti bonitetnega nadzora v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pristojna in odgovorna Evropska centralna banka, se namesto besedne zveze »Banka Slovenije« uporablja besedna zveza »Evropska centralna banka«, razen če ta zakon ali Uredba 1024/2013/EU izrecno določa drugače.

(3)

Banka Slovenije pri opravljanju nalog in pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU zagotavlja, da subjekti nadzora ravnajo v skladu z:

1.

določbami tega zakona in Uredbe 575/2013/EU ter predpisov, izdanih na njuni podlagi;

2.

določbami regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija v skladu z 10. do 15. členom Uredbe 1093/2010/EU;

3.

smernicami, priporočili, uredbami in drugimi pravnimi akti, ki jih izda Evropska centralna banka v skladu z Uredbo 1024/2013/EU;

4.

smernicami, priporočili in drugimi pravnimi akti, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu z Uredbo 1093/2010/EU;

5.

opozorili in priporočili, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja v skladu z Uredbo 1092/2010/EU;

6.

drugimi veljavnimi pravnimi akti, vključno z akti, ki jih izda Komisija ali drug organ EU na podlagi Direktive 2013/36/EU ali Direktive 2014/59/EU, ter mednarodnimi standardi in priporočili glede poslovanja kreditnih institucij in bonitetnega nadzora kreditnih institucij;

7.

usmeritvami, ki jih izda Banka Slovenije glede izvajanja pravil iz 1. do 6. točke tega odstavka v skladu z 10. členom tega zakona.

(4)

Banka Slovenije vsaj enkrat letno sprejme in na svoji spletni strani objavi cilje glede izvajanja nadzora iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Banka Slovenije za namen izvajanja nalog in pristojnosti nadzora iz prejšnjega odstavka izda podzakonski akt, v katerem podrobneje opredeli posamezne zahteve, če je opredelitev v podzakonskem aktu potrebna za učinkovito izvajanje nadzora.

(6)

Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona upošteva načelo sorazmernosti glede na naravo, obseg ter zapletenost dejavnosti banke in skladno z regulativnim okvirom EU.

10. člen

(izdajanje usmeritev)

(1)

Banka Slovenije izdaja usmeritve za splošno in podrobnejšo enotno razlago in uporabo predpisov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter za oblikovanje dobre prakse.

(2)

Usmeritve se objavijo na spletni strani Banke Slovenije.

11. člen

(pristojnost Banke Slovenije za makrobonitetni nadzor)

(1)

Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 458. člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za določanje ukrepov za omejevanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi z bankami, za določanje zahtev glede kapitalskih blažilnikov v obsegu in na način, določena v 7. poglavju tega zakona, ter za ocenjevanje sistemske pomembnosti podružnic iz tretjih držav iz 321. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 124. člena Uredbe 575/2013/EU.

(3)

Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 164. člena Uredbe 575/2013/EU.

(4)

Banka Slovenije pri sprejemanju odločitev iz 124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU tesno sodeluje z Evropsko centralno banko, kadar je ta pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, zlasti z izmenjavo vseh potrebnih informacij in ob upoštevanju medsebojnega vpliva z drugimi ukrepi. V ta namen Banka Slovenije uradno obvestilo o načinu in obsegu uporabe diskrecijskih pravic Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz 124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU pošlje tudi Evropski centralni banki.

(5)

Banka Slovenije za namen spremljanja, prepoznavanja in ocenjevanja sistemskih tveganj in podpore odločanju o makrobonitetnih ukrepih v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema ali drugim zakonom zbira in obdeluje informacije in podatke o poslovanju finančnih družb, vključno s podatki o posameznih poslih, ki jih finančne družbe sklepajo pri opravljanju finančnih storitev s pravnimi in fizičnimi osebami.

(6)

Pri zbiranju in obdelavi podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posle s fizičnimi osebami, lahko Banka Slovenije zbira in obdeluje podatke oziroma informacije o:

1.

poslu (enolična oznaka, znesek, obresti, valuta, vrsta, namen, zaključek posla);

2.

zavarovanju;

3.

kreditojemalcu (vrsta, starost, status, lokacija, panoga zaposlitve, država kreditojemalca, namen uporabe nepremičnine, ki se financira s kreditom, skupni dohodki, celotni dolg);

4.

izvajanju makrobonitetnih ukrepov;

5.

postopku sklenitve (vložitev vloge, trajanje obravnave, datum sklenitve);

6.

izvrševanju posla (ročnost ob sklenitvi, način amortizacije);

7.

predmetu zavarovanja (namen uporabe, lokacija, vrsta, energetska učinkovitost);

8.

pogodbenem znesku posla, ki je predmet financiranja;

9.

odplačevanju in predvidenem odplačevanju;

10.

pričakovani vrednosti zavarovanj;

11.

donosnosti posla in izpostavljenosti do fizične osebe;

12.

spremembah pogojev odplačevanja in restrukturiranju;

13.

neodplačanem dolgu.

(7)

Banka Slovenije osebne podatke iz prejšnjega odstavka zbira in obdeluje v psevdonimizirani obliki tako, da ni mogoča neposredna identifikacija posameznikov, ki so sklenili posamezni posel. Banka Slovenije osebne podatke obdeluje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(8)

Osebni podatki iz šestega odstavka tega člena v zvezi s posameznim poslom, ki ga sklene fizična oseba, se hranijo 20 let po zaključku posla, po tem roku pa se ti podatki izbrišejo.

(9)

Banka Slovenije v podzakonskem aktu podrobneje predpiše način, obliko in roke poročanja podatkov iz šestega odstavka tega člena.

12. člen

(pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad drugimi osebami)

(1)

Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 139. členu tega zakona, opravljajo storitve sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti.

(2)

Nadzor nad osebami iz prejšnjega odstavka se opravlja v obsegu, določenem v oddelku 12.4 tega zakona.

13. člen

(sodelovanje v Evropskem sistemu finančnega nadzora)

(1)

Banka Slovenije si pri izvajanju nalog in pristojnosti v zvezi z nadzorom nad bankami v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU, zlasti s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic in organi EU, prizadeva za oblikovanje in uveljavljanje enotnih nadzornih orodij in praks.

(2)

Za namene iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije sodeluje:

1.

kot članica Evropskega sistema finančnega nadzora ter zlasti zagotavlja pretok ustreznih in zanesljivih informacij med člani sistema,

2.

pri dejavnostih Evropskega bančnega organa in po potrebi v kolegijih nadzornikov,

3.

z Evropskim odborom za sistemska tveganja.

(3)

Banka Slovenije odloči o uporabi smernic ali priporočil evropskega nadzornega organa, ki zadevajo subjekte, za nadzor nad katerimi je pristojna Banka Slovenije, ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)

Pristojnosti Banke Slovenije po tem zakonu in drugih zakonih ne smejo vplivati na izvajanje njenih nalog iz prejšnjega odstavka.

2.2 Splošna načela v zvezi z izvajanjem nadzora

2.2.1 Zaupne informacije

14. člen

(obveznost varovanja zaupnih informacij)

(1)

Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije o posamezni banki, ki jih pri opravljanju nadzora nad banko pridobi Banka Slovenije od banke ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za namene izvajanja nadzora nad posamezno banko, vključno z internimi ocenami in poročili Banke Slovenije o poslovanju posamezne banke.

(2)

Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije ne sme razkriti zaupnih informacij o posamezni banki drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.

(3)

Zaposleni pri Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delajo ali so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog za Banko Slovenije v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti nadzora, varovati kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen če ta zakon določa drugače.

(4)

Prepoved iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne velja:

1.

za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega, predkazenskega ali davčnega postopka;

2.

v primeru stečaja banke ali prisilne likvidacije banke za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do banke in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen za informacije, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih reorganizacije banke;

3.

za rezultate stresnih testov, ki jih izvede Banka Slovenije v skladu z 233. členom tega zakona ali 32. členom Uredbe 1093/2010/EU, kadar te rezultate objavi Banka Slovenije ali jih z namenom objave pošlje Evropskemu bančnemu organu;

4.

za informacije o dovoljenjih za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev, dovoljenjih za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, o odločbah za pridobitev kvalificiranega deleža ter o dovoljenjih za opravljanje funkcije člana ali članice uprave (v nadaljnjem besedilu: član uprave) in dovoljenjih za opravljanje funkcije člana ali članice nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta);

5.

v drugih primerih, ko zakon izrecno določa, da Banka Slovenije ali oseba iz prejšnjega odstavka zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali določenim prejemnikom.

(5)

Obveznost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, nadzornimi organi Republike Slovenije ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar ta izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 575/2013/EU in Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023); (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2033/EU), ter organi držav članic, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge, v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU.

(6)

Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU, in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

15. člen

(uporaba in pošiljanje zaupnih informacij)

(1)

Banka Slovenije sme zaupne informacije uporabiti samo za naslednje namene:

1.

da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na podlagi tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU in drugih zakonov, ter da zagotovi učinkovito spremljanje poslovanja bank na posamični in konsolidirani podlagi;

2.

da izreka ukrepe nadzora in odloča o drugih ukrepih, za katere je pooblaščena v skladu s tem ali drugim zakonom;

3.

da izreka administrativne sankcije, periodične denarne kazni, sankcije za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja;

4.

v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov EU.

(2)

Banka Slovenije lahko zaupne informacije v zvezi s posamezno banko razkrije drugim osebam izključno pod pogoji, določenimi v zakonu.

(3)

Določbe prejšnjega in tega člena ne preprečujejo razkritja zaupnih informacij Evropskemu parlamentu, kadar ta izvaja preiskovalne pristojnosti na podlagi 226. člena PDEU.

(4)

Ne glede na določbe tega člena se za zahteve, ki jih Banka Slovenije prejme na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

16. člen

(razkritje zaupnih informacij)

(1)

Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije nadzornim organom Republike Slovenije ali pristojnim organom drugih držav članic v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti nadzora ter Evropski centralni banki, kadar ta izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU.

(2)

Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije tudi naslednjim subjektom Republike Slovenije, druge države članice ali EU v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti:

1.

organom, pristojnim za nadzor nad drugimi subjekti finančnega sektorja in za nadzor nad finančnimi trgi;

2.

organom, pristojnim za izvajanje makrobonitetnega nadzora;

3.

organom, pristojnim za reševanje institucij, in organom, odgovornim za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema;

4.

sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali drugem podobnem postopku;

5.

sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;

6.

revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in finančnih institucij;

7.

subjektom ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge, glede informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog;

8.

centralni banki Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB), Evropski centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad plačili in nad delovanjem klirinških in poravnalnih sistemov ter zagotavljanjem stabilnosti finančnega sistema;

9.

pogodbenim ali institucionalnim shemam za zaščito vlog iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU;

10.

organom, pristojnim za pregled nad delovanjem plačilnih sistemov;

11.

Evropskemu bančnemu organu v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU, Evropskemu odboru za sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU, Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1094/2010/EU, in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1095/2010/EU;

12.

organom, pristojnim za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali drugem podobnem postopku;

13.

organom, pristojnim za nadzor nad pogodbenimi ali institucionalnimi shemami za zaščito vlog iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU;

14.

organom, pristojnim za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb;

15.

organom, pristojnim za odkrivanje ali pregon dejanj, ki pomenijo kršitev predpisov o poslovanju gospodarskih družb, če jih potrebujejo v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti;

16.

centralni klirinško-depotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v zvezi z opravljanjem storitev izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki Sloveniji, če Banka Slovenije oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov;

17.

pritožbenemu organu ali sodišču, ki v zvezi s posamezno informacijo vodi postopek na področju dostopa do informacij javnega značaja;

18.

državnemu organu, ki opravlja nadzor nad varstvom osebnih podatkov;

19.

finančnim obveščevalnim enotam, kakor so določene v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter drugim organom, ki opravljajo nadzor nad kreditnimi institucijami in finančnimi institucijami na podlagi predpisov, ki prenašajo Direktivo 2015/849/EU;

20.

organom, pristojnim in odgovornim za uporabo pravil glede strukturnega ločevanja v bančni skupini;

21.

davčnim organom v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

(3)

Banka Slovenije lahko subjektom iz prvega in drugega odstavka tega člena razkrije le tiste zaupne informacije, ki jih organ oziroma oseba potrebuje za izvajanje svojih nalog ali pristojnosti v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo njihovo delovanje in pristojnosti. Če zaupne informacije vključujejo zaupne podatke o posamezni stranki, se ti podatki pošljejo subjektom iz prvega in drugega odstavka tega člena le, če bi zaupne podatke ob upoštevanju drugega ali tretjega odstavka 175. člena tega zakona lahko ti subjekti zahtevali tudi neposredno od banke.

(4)

Kadar organi iz 12., 13. ali 14. točke drugega odstavka tega člena izvajajo pristojnosti odkrivanja in pregona kršitev predpisov s pomočjo oseb, ki so imenovane za izvajanje posameznih nalog in niso del javnega sektorja, lahko Banka Slovenije razkrije zaupne informacije tudi tem osebam. Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije samo, če te osebe predložijo sklep organa iz 12., 13. ali 14. točke drugega odstavka tega člena o imenovanju za izvajanje posameznih nalog ali če Banko Slovenije o imenovanju teh oseb in posameznih nalogah, za katere so bile imenovane, obvesti organ iz 12., 13. ali 14. točke drugega odstavka tega člena.

(5)

Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega člena, smejo te informacije uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena in jih ne smejo razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.

(6)

Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice v skladu z oddelkom 12.2 tega zakona, razkriti subjektom iz 12. do 21. točke drugega odstavka tega člena le z izrecnim soglasjem pristojnega organa druge države članice, od katerega jih je pridobila.

17. člen

(razkritje zaupnih informacij drugim organom Republike Slovenije)

(1)

Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije Vladi Republike Slovenije oziroma drugemu državnemu organu Republike Slovenije, ki je odgovoren za pripravo zakonodaje o nadzoru nad bankami, investicijskimi podjetji, finančnimi institucijami in zavarovalnicami, kadar je tako razkritje nujno za izvedbo ukrepov za stabilizacijo banke.

(2)

Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije Državnemu zboru Republike Slovenije, kadar ta v skladu z zakonsko določenimi pooblastili izvaja nadzor nad delovanjem Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pooblastil pri opravljanju nadzora, in le v obsegu, ko je pošiljanje posameznih zaupnih informacij nujno za izvajanje pooblastil nadzora nad delovanjem Banke Slovenije.

(3)

Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, morajo te informacije varovati kot zaupne in jih ne smejo razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.

(4)

Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice v skladu z oddelkom 12.2 tega zakona, razkriti subjektom iz prvega in drugega odstavka tega člena samo s soglasjem pristojnega organa te države članice in za namen, za katerega je bilo to soglasje dano.

18. člen

(razkritje informacij mednarodnim organom)

(1)

Banka Slovenije lahko na podlagi pisne zahteve razkrije ali pošlje zaupne informacije Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki, Banki za mednarodne poravnave in Odboru za finančno stabilnost (mednarodni).

(2)

Razkritje ali pošiljanje zaupnih informacij iz prejšnjega odstavka je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

-

mednarodni organ iz prejšnjega odstavka informacije pridobiva za namen iz tretjega odstavka tega člena;

-

pisna zahteva je upravičena zaradi posamičnih nalog, ki jih mednarodni organ opravlja v skladu s svojimi pooblastili, in obsega vse podatke iz četrtega odstavka tega člena;

-

zahtevane informacije so potrebne zgolj za opravljanje posamičnih nalog mednarodnega organa in ne presegajo nalog, ki jih v skladu z aktom o delovanju organa ta opravlja;

-

za navedene mednarodne organe in osebe, ki bodo prejele informacije, se uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij z vsebino, določeno v 14. in 15. členu tega zakona;

-

mednarodni organ in osebe, ki bodo prejele informacije, pri obdelavi osebnih podatkov upoštevajo zahteve iz Uredbe 2016/679/EU.

(3)

Mednarodni organi iz prvega odstavka tega člena lahko zaupne informacije pridobijo samo za naslednje namene:

-

Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka za namene ocenjevanja v okviru Programa za oceno finančnih sektorjev;

-

Banka za mednarodne povezave za namene kvantitativnih ocen učinka;

-

Odbor za finančno stabilnost za namene nadzora.

(4)

Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora vključevati vsaj:

-

natančno opredeljeno naravo, obseg in obliko zahtevanih informacij ter način njihovega razkritja ali pošiljanja,

-

navedbo oseb, ki so neposredno povezane z opravljanjem posebne naloge.

(5)

Zahtevane informacije se lahko pošljejo ali razkrijejo le osebam, ki so neposredno povezane z opravljanjem posamične naloge iz druge alineje drugega odstavka tega člena.

(6)

Informacije iz tega člena, ki niso zbirne ali anonimizirane, se organom iz prvega odstavka tega člena ne smejo poslati, razkrijejo pa se lahko le v prostorih Banke Slovenije.

19. člen

(obveščanje v primeru kriznih razmer)

(1)

Banka Slovenije v primeru kriznih razmer v Republiki Sloveniji, ki vključujejo tudi primere, določene v 18. členu Uredbe 1093/2010/EU, ali ob drugih neugodnih gibanjih na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga ali stabilnost finančnega sistema v drugi državi članici, zlasti v primerih, ko so te razmere povezane s poslovanjem pomembne podružnice banke ali subjektov v skupini v drugi državi članici, o tem nemudoma obvesti pristojni organ te države članice, Evropski bančni organ, centralne banke ESCB ter Evropski odbor za sistemska tveganja.

(2)

Kadar Banka Slovenije pridobi zaupne informacije v zvezi z okoliščinami iz prejšnjega odstavka od pristojnega organa druge države članice ali drugega organa iz prejšnjega odstavka, o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance, kadar je tako razkritje nujno, da se zagotovi učinkovit nadzor ter izvedejo ukrepi za reševanje ali prenehanje kreditnih institucij.

(3)

Ne glede na četrti odstavek 17. člena tega zakona sme Banka Slovenije razkriti zaupne informacije, ki jih pridobi v zvezi z okoliščinami iz prvega odstavka tega člena, ministrstvu, pristojnemu za finance, tudi brez soglasja pristojnega organa države članice, če je razkritje nujno za izvedbo ukrepov za stabilizacijo banke.

20. člen

(razkritje zaupnih informacij osebam iz tretje države)

(1)

Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije osebam iz tretje države, ki imajo v tretji državi položaj pristojnega organa ali subjekta iz 1. do 6. točke ter 12. do 14. točke drugega odstavka 16. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

če je tretja država evidentirana v javnem registru tretjih držav in organov tretjih držav, ki ga na podlagi četrtega odstavka 48.b člena Direktive 2013/36/EU objavi Evropski bančni organ;

2.

če se za navedene osebe iz tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij z vsebino, določeno v 14. in 15. členu tega zakona;

3.

če je informacija, ki je predmet razkritja osebi iz tretje države, namenjena samo za potrebe izvajanja nalog pristojnega organa ali nalog subjektov iz 1. do 6. točke ter 12. do 14. točke drugega odstavka 16. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice v skladu s tem zakonom, razkriti osebam iz prejšnjega odstavka samo s soglasjem pristojnega organa te države članice.

2.2.2 Odgovornost za izvajanje nadzora

21. člen

(odgovornost v zvezi z izvajanjem nadzora)

(1)

Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s profesionalno skrbnostjo.

(2)

Šteje se, da je Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala s profesionalno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora ali za izvajanje drugih pristojnosti v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.

(3)

Banka Slovenije je odgovorna za ravnanje oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec ne glede na določbe drugih zakonov zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.

(4)

Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala s profesionalno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.

(5)

Zaposleni v Banki Slovenije so neodvisni in imajo strokovno znanje, vire, operativno sposobnost in pooblastila v skladu s tem ali drugim zakonom za opravljanje funkcij in nalog v zvezi z bonitetnim nadzorom, pregledi poslovanja, nalaganjem periodičnih denarnih kazni in administrativnih sankcij iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU.

2.2.3 Nadzorniška neodvisnost Banke Slovenije

22. člen

(funkcionalna neodvisnost)

(1)

Banka Slovenije, člani Sveta Banke Slovenije in njeni zaposleni so pri izvajanju nadzora neodvisni ter pri opravljanju nalog po tem zakonu ravnajo objektivno in niso vezani na, niti jih ne smejo zaprositi za sklepe, stališča in navodila nadzorovanih institucij, Vlade Republike Slovenije, katerega koli organa EU, katere koli vlade države članice in državnih organov ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega subjekta, državnih ali katerih koli organov, ali od njih prejeti sklepov, stališč in navodil, ter se nanje ne smejo obračati po navodila za svoje delo ali usmeritve.

(2)

Zahteve iz tega pododdelka se uresničujejo glede na vlogo in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in zaposlenih (načelo sorazmernosti).

(3)

Določbe tega poglavja ne posegajo v zahteve glede obravnave nasprotja interesov (vključno s poročanjem o osebnih interesih), prepovedi o zasebnih finančnih poslih ter glede mirovanja, ki za člane Sveta Banke Slovenije in zaposlene veljajo na podlagi drugih predpisov in na njihovi podlagi sprejetih notranjih aktov.

23. člen

(preprečevanje nasprotja interesov)

Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije, določi zahteve, postopke in ukrepe za preprečevanje nastanka nasprotja interesov pri članih Sveta Banke Slovenije in drugih zaposlenih v zvezi z opravljanjem njihovih poklicnih zadolžitev v Banki Slovenije, z upoštevanjem načela sorazmernosti glede na vlogo in odgovornosti pri izvajanju pristojnosti in nalog Banke Slovenije na podlagi zakona.

24. člen

(prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti)

(1)

Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni v Banki Slovenije ne smejo trgovati s finančnimi instrumenti, ki so jih izdale institucije ali ki se nanašajo na institucije, vključno z neposredno ali posredno nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi družbami, razen z:

1.

instrumenti, s katerimi upravljajo tretje osebe, pod pogojem, da je lastniku teh instrumentov prepovedano posegati v upravljanje portfelja in tretja oseba ne vlaga pretežno v instrumente, ki so jih izdale institucije ali se nanašajo nanje, ali

2.

enotami kolektivnih naložbenih podjemov, pod pogojem, da zadevni kolektivni naložbeni podjemi ne vlagajo pretežno v instrumente, ki so jih izdale institucije ali se nanašajo nanje.

(2)

Banka Slovenije v notranjem aktu, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije, določi podrobnejše zahteve, postopke poročanja in ukrepe glede imetništva finančnih instrumentov iz prejšnjega odstavka in razpolaganja z njimi.

25. člen

(obdobje mirovanja)

(1)

Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni, ki so neposredno vključeni v odločanje ali izvajanje nalog nadzora po tem zakonu, se v obdobju mirovanja ne smejo zaposliti ali skleniti katere koli pogodbe za opravljanje poklicnih storitev, vsaj v katerem koli od naslednjih subjektov:

-

institucijah s sedežem v Republiki Sloveniji, vključno z neposredno ali posredno nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi družbami navedenih institucij,

-

institucijah s sedežem v drugih državah članicah, s katerimi je zaposleni neposredno sodeloval za namene nadzora oziroma odločanja, vključno z neposredno ali posredno nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi družbami navedenih institucij,

-

subjektih, ki opravljajo storitve za katere koli subjekte iz prve ali druge alineje tega odstavka, razen če je nekdanjemu članu Sveta Banke Slovenije in nekdanjemu zaposlenemu pri subjektu, ki opravlja storitve za subjekte iz prve ali druge alineje tega odstavka, v obdobju mirovanja strogo prepovedano sodelovati pri opravljanju teh storitev,

-

subjektih, ki izvajajo dejavnosti lobiranja in zastopanja interesov pri Banki Slovenije v zvezi z zadevami, za katere je bil med svojo zaposlitvijo v Banki Slovenije odgovoren zaposleni ali član Sveta Banke Slovenije.

(2)

Obdobje mirovanja se začne z dnem, ko članu Sveta Banke Slovenije preneha funkcija člana Sveta Banke Slovenije oziroma ko zaposleni preneha neposredno sodelovati pri odločanju ali izvajanju nalog nadzora nad subjekti iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka, in traja vsaj:

-

za člane Sveta Banke Slovenije: 12 mesecev za zaposlitev v subjektih iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka in tri mesece za zaposlitev v subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka;

-

za druge zaposlene, ki so neposredno vključeni v izvajanje nalog nadzora: šest mesecev za zaposlitev v subjektih iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka ter tri mesece za zaposlitev v subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

(3)

Članom Sveta Banke Slovenije in zaposlenim iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije v obdobju mirovanja onemogoči dostop do zaupnih ali občutljivih informacij v zvezi s subjekti iz prvega odstavka tega člena.

26. člen

(nadomestilo za mirovanje)

(1)

Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni, za katere velja obdobje mirovanja iz prejšnjega člena, so po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije upravičeni do ustreznega denarnega nadomestila za spoštovanje omejitev pri novi zaposlitvi in v zvezi z opravljanjem dela ali storitev v obdobju mirovanja (nadomestilo za mirovanje).

(2)

Če član Sveta Banke Slovenije ali zaposleni v obdobju mirovanju krši omejitve iz prejšnjega člena, Banki Slovenije vrne sorazmerni del nadomestila.

(3)

Banka Slovenije v notranjem aktu, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije, določi višino nadomestila za mirovanje, postopke za uveljavitev in izplačevanje nadomestila, poročanje o spoštovanju omejitev glede mirovanja ter vračilo nadomestila v primeru ugotovljenih kršitev v obdobju mirovanja.

27. člen

(izjava o osebnih interesih)

(1)

Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni v Banki Slovenije morajo pred nastopom funkcije oziroma pred zaposlitvijo in nato enkrat letno predložiti izjavo o osebnih interesih.

(2)

Podrobnejšo vsebino in način predložitve izjave iz prejšnjega odstavka določi Banka Slovenije v notranjem aktu, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije. Izjava vsebuje vsaj informacije o deležih v obliki delnic, lastniških finančnih instrumentov, obveznic, vzajemnih skladov, investicijskih skladov, mešanih skladov, hedge skladov in investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov za Banko Slovenije.

(3)

Kadar imajo člani Sveta Banke Slovenije ali drugi zaposleni ob zaposlitvi ali kadar koli pozneje v lasti finančne instrumente, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov, lahko Banka Slovenije za vsak primer posebej določi ukrepe, ki jih mora glede imetništva finančnih instrumentov ali razpolaganja z njimi upoštevati član Sveta Banke Slovenije ali zaposleni, vključno z zahtevo, da se ti instrumenti v razumnem roku prodajo ali odsvojijo in da imetnik pred razpolaganjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

2.2.4 Sodelovanje med nadzornimi organi

28. člen

(sodelovanje med nadzornimi organi Republike Slovenije)

(1)

Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije sodelujejo pri izvajanju svojih nalog in pooblastil pri opravljanju nadzora ter si skupno prizadevajo za učinkovit nadzor na ravni finančnega sistema.

(2)

Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije si v največji možni meri prizadevajo za poenotenje nadzorniških praks ter v tem okviru tudi za primerljivost metodologij pri nadzoru nad upravljanjem tveganj.

(3)

Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa poslati temu organu vse podatke glede nadzorovanega subjekta, ki jih organ potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj ali pri odločanju o drugih posamičnih zadevah v skladu z zakonom.

(4)

Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije se morajo medsebojno na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če te ugotovitve vplivajo ali bi lahko vplivale na izvajanje nalog tega nadzornega organa pri opravljanju nadzora, zlasti informacije o:

1.

ugotovljenih neugodnih trendih v poslovanju nadzorovanega subjekta, zlasti glede izpolnjevanja bonitetnih zahtev, ki bi lahko resno vplivali na druge nadzorovane subjekte;

2.

pomembnejših kaznih in ukrepih nadzora, ki jih izreče nadzorni organ v okviru svojih pristojnosti.

(5)

Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja Banke Slovenije in nadzornih organov Republike Slovenije določi minister, pristojen za finance (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Banke Slovenije in nadzornih organov Republike Slovenije.

29. člen

(sodelovanje s pristojnimi in drugimi organi držav članic in tretjih držav)

(1)

Banka Slovenije sodeluje z organi držav članic, ki so pristojni za nadzor nad kreditnimi institucijami, glede nadzora nad poslovanjem kreditnih institucij, ki poslujejo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža, zlasti prek podružnice.

(2)

Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad kreditnimi institucijami, vključno s preverjanjem pogojev za izdajo dovoljenj, spremljanjem izpolnjevanja bonitetnih zahtev ter presojo ugleda in izkušenj članov upravljalnih organov ter primernosti imetnikov kvalificiranih deležev.

(3)

Banka Slovenije pristojnemu organu v državi članici:

1.

na njegovo zahtevo predloži informacije iz prejšnjega odstavka;

2.

na lastno pobudo pošlje vse informacije, ki so po mnenju Banke Slovenije bistvene za izvajanje nalog nadzora tega pristojnega organa.

(4)

Informacija se šteje za bistveno po prejšnjem odstavku, če bi lahko imela pomemben vpliv na oceno finančne trdnosti banke države članice.

(5)

Kadar je Banka Slovenije pristojna za nadzor podružnice banke tretje države ali za nadzor banke, ki je del iste skupine kot podružnica banke tretje države, tesno sodeluje s pristojnimi organi držav članic za podružnice banke ali institucije, ki so del iste skupine iz tretje države, z namenom da:

-

se zagotovi, da so vse dejavnosti te skupine iz tretje države v EU predmet celovitega nadzora,

-

se prepreči izogibanje zahtevam, ki se uporabljajo za skupine iz tretjih držav na podlagi tega zakona, Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU, ter

-

se preprečijo škodljive posledice za finančno stabilnost EU.

(6)

Banka Slovenije sklepa sporazume o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav glede opravljanja nalog nadzora nad bankami, ki opravljajo storitve v tretji državi v skladu s tem zakonom, ter glede opravljanja nalog nadzora nad podružnicami iz tretje države, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom.

(7)

Banka Slovenije tesno sodeluje in si izmenjuje informacije s finančnimi obveščevalnimi enotami in drugimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor nad kreditnimi institucijami ali finančnimi institucijami na podlagi predpisov, ki prenašajo Direktivo 2015/849/EU, če:

-

je to potrebno za opravljanje nalog v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, Direktivo 2013/36/EU, Uredbo 575/2013/EU ali Direktivo 2015/849/EU in

-

če tako sodelovanje in izmenjava informacij ne posegata v poizvedovanje, preiskavo ali postopek, ki poteka v skladu s kazenskim ali upravnim pravom Republike Slovenije.

(8)

Kadar so za reševanje pooblaščeni organi, ki niso pristojni organi, Banka Slovenije tesno sodeluje in se posvetuje tudi z organi, pooblaščenimi za reševanje, zlasti glede priprave načrtov sodelovanja ter v drugih primerih, kadar tako sodelovanje zahteva ta zakon, zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, Uredba 575/2013/EU ali Direktiva 2014/59/EU.

30. člen

(sodelovanje z Evropskim bančnim organom)

(1)

Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem nalog nadzora nad bankami sodeluje z Evropskim bančnim organom in mu predloži vse informacije, potrebne za izvajanje njegovih nalog v skladu s 35. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(2)

Banka Slovenije v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU obvesti Evropski bančni organ, če pristojni organ druge države članice Banki Slovenije ne predloži bistvenih informacij za izvajanje nadzora nad bankami in glede poslovanja bank držav članic v Republiki Sloveniji ali če zavrne zahtevo Banke Slovenije za sodelovanje, zlasti glede izmenjave pomembnih informacij v zvezi z opravljanjem nadzora, oziroma če se na tako zahtevo Banke Slovenije ne odzove v razumnem roku.

31. člen

(obveščanje organov EU)

Banka Slovenije obvešča Komisijo, Evropski odbor za bančništvo, Evropski bančni organ, Evropsko centralno banko in druge organe EU v skladu s predpisi EU.

3. POGLAVJE: STATUSNI USTROJ BANKE

3.1 Splošne določbe

32. člen

(organiziranost kot delniška družba)

(1)

Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.

(2)

Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe ali evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.

33. člen

(uporaba imena)

(1)

V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »banka«, »kreditna institucija« ali »hranilnica« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.

(2)

V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besedi »kreditna družba« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.

(3)

Če uporaba firme ali druge oznake banke države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji, ustvarja ali bi lahko ustvarila zmedo med uporabniki, lahko Banka Slovenije od te banke zahteva, da uporabi dodatne znake, s katerimi se odpravijo nejasnosti.

3.2 Ustanovni kapital in delnice banke

34. člen

(ustanovni kapital banke)

(1)

Najnižji znesek ustanovnega kapitala banke je 5.000.000 eurov.

(2)

Ustanovni kapital banke vključuje eno ali več postavk iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.

35. člen

(delnice banke)

(1)

Delnice banke se lahko glasijo le na ime.

(2)

Delnice banke se lahko vplačajo samo v denarju.

(3)

Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru:

1.

ustanovitve banke ali povečanja osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve ali delitve;

2.

povečanja osnovnega kapitala banke iz sredstev banke;

3.

povečanja osnovnega kapitala banke na podlagi ukrepov zgodnjega posredovanja v skladu s tem zakonom;

4.

povečanja osnovnega kapitala banke na podlagi ukrepov za reševanje banke v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.

(4)

Kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke se za namene tega zakona ne štejejo:

1.

izročitev zamenljivih kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala banka in ki izpolnjujejo pogoje v skladu z Uredbo 575/2013/EU, če so bili kapitalski instrumenti vplačani v denarju;

2.

denarne terjatve, ki pripadajo zaposlenim iz naslova izplačila variabilnega dela prejemkov, ki jim jih zagotavlja banka v skladu s tem zakonom.

(5)

Delnice banke morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(6)

Za delnice banke, ki so delnice z nominalnim zneskom, se ne uporablja določba drugega odstavka 172. člena ZGD-1, v delu, v katerem določa, da se morajo delnice z nominalnim zneskom glasiti najmanj na en euro ali njegov večkratnik, za kosovne delnice banke pa se ne uporablja določba tretjega odstavka 172. člena ZGD-1, v delu, v katerem določa, da znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici, ne sme biti nižji od enega eura.

(7)

Banka Slovenije lahko predpiše merila za stvarne vložke, ki se upoštevajo pri povečanju osnovnega kapitala banke v skladu s 3. točko tretjega odstavka tega člena.

(8)

Statut banke lahko določi pooblastilo upravi za povečanje osnovnega kapitala banke (odobreni kapital), pri čemer se ne uporabljata zahtevi iz ZGD-1, da znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki je obstajal v času, ko je bil statut spremenjen. Statut banke lahko določi tudi pogoje povečanja osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom.

(9)

Ne glede na ZGD-1 sme pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala banke najmanjši emisijski znesek delnic, izdanih v postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, preseči polovico osnovnega kapitala, ki obstaja med sklepanjem o pogojnem povečanju kapitala.

36. člen

(ničnost skupščinskih sklepov)

(1)

Poleg primerov, določenih v ZGD-1, je sklep skupščine ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga na podlagi tega zakona ali Uredbe 1024/2013/EU banki izreče Banka Slovenije ali Evropska centralna banka kot pristojni organ, ali če se s skupščinskim sklepom zmanjšujejo učinki ali zaobide namen takega ukrepa.

(2)

Ničnost skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka lahko v šestih mesecih od vpisa sklepa skupščine v sodni register uveljavlja Banka Slovenije v zvezi z ukrepi nadzora na podlagi tega zakona ali Evropska centralna banka, kadar je izrekla ukrepe nadzora na podlagi Uredbe 1024/2013/EU.

(3)

Za banke, nadrejene finančne holdinge Republike Slovenije, nadrejene mešane finančne holdinge Republike Slovenije, EU nadrejene finančne holdinge s sedežem v Republiki Sloveniji in EU nadrejene mešane finančne holdinge s sedežem v Republiki Sloveniji se ne uporablja 399. člen ZGD-1.

3.3 Dejavnost banke

37. člen

(opravljanje storitev)

(1)

Banka lahko opravlja bančne storitve, finančne storitve in dodatne finančne storitve.

(2)

Banka lahko začne opravljati storitve iz prejšnjega odstavka, ko pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.

(3)

Banka lahko za družbe, ki so del skupine in za druge kreditne institucije, opravlja tudi storitve, iz podtočke (b) 18. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: pomožne storitve).

(4)

Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti in storitev, razen storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

38. člen

(prepoved kreditiranja in fiktivnih poslov)

(1)

Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic oziroma deležev družb, v katerih je udeležena z najmanj 20 odstotnim deležem v kapitalu ali glasovalnih pravicah.

(2)

Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(3)

Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja tudi za kapitalske in druge instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družba, v kateri je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem v kapitalu ali glasovalnih pravicah, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke oziroma teh družb.

(4)

Za terjatve delničarja do banke iz naslova vloge na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita ali drugih pozitivnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij in na podlagi katerih mora banka delničarju vrniti denarna sredstva, ki jih je pri banki vplačal delničar banke ali tretja oseba za račun delničarja, se ne uporablja četrti odstavek 227. člena ZGD-1.

39. člen

(sodelovanje banke pri finančnem prestrukturiranju)

(1)

Banka, ki v okviru finančnega prestrukturiranja z dolžnikom, ki je pravna oseba, sklene dogovor o delnem odpustu dolga, lahko v postopku zaradi insolventnosti, ki je začet zoper tega dolžnika v 12 mesecih po sklenitvi dogovora o odpustu dolga, uveljavlja poplačilo celotnega dolga, kot da dogovor o odpustu dolga ne bi bil sklenjen.

(2)

Posojilo, ki ga banka zagotovi dolžniku, v katerem je pridobila delež v kapitalu z namenom finančnega prestrukturiranja, se v poznejšem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave nad tem dolžnikom ne šteje kot premoženje družbe.

3.4 Sistem upravljanja banke

3.4.1 Skupne določbe za upravljalni organ banke

40. člen

(sistem upravljanja banke)

(1)

Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.

(2)

Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi banke.

(3)

Za banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:

1.

upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja izmed članov upravnega odbora, pri čemer se izvršni direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) lahko imenuje samo izmed članov upravnega odbora;

2.

za izvršne direktorje je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke;

3.

člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke;

4.

predsednik oziroma predsednica upravljalnega organa v nadzorniški funkciji ne more biti imenovan za izvršnega direktorja v isti banki.

41. člen

(sestava upravljalnega organa)

(1)

Banka je odgovorna, da je njen upravljalni organ sestavljen tako, da imajo člani upravljalnega organa kot celota ves čas dober ugled, ravnajo odkrito, pošteno in neodvisno ter imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko poglobljeno razumejo dejavnosti banke in tveganja, ki jim je izpostavljena, ter izpolnjujejo pogoje iz 47. oziroma 62. člena tega zakona.

(2)

Organi banke, ki so pristojni za izbor in imenovanje članov upravljalnega organa, morajo vzpostaviti in izvajati ustrezno politiko izbora primernih kandidatov, ki zagotavlja:

1.

da upravljalni organ kot celota upošteva ustrezno širok nabor znanja, spretnosti in izkušenj ter odlik in sposobnosti članov upravljalnega organa banke, ki omogoča poglobljeno razumevanje dejavnosti banke in tveganj, ki jim je banka izpostavljena;

2.

sorazmerne spodbude za doseganje raznolikosti v okviru upravljalnega organa, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravljalnem organu, vključno s politikami, da se za dosego teh ciljev poveča število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu;

3.

opredelitev pogojev za opravljanje posamezne funkcije, vključno z zahtevanim profilom članov upravljalnega organa, še preden so ti imenovani.

(3)

Banka mora politiko izbora primernih kandidatov in njeno izvajanje v skladu s prejšnjim odstavkom ustrezno dokumentirati ter objaviti v skladu s točko (c) drugega odstavka 435. člena Uredbe 575/2013/EU.

(4)

Banka Slovenije zbira informacije iz prejšnjega odstavka z namenom primerjave praks glede raznolikosti v upravljalnih organih bank in te podatke pošlje Evropskemu bančnemu organu.

(5)

Banka mora zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne pogoje za uvajanje in usposabljanje članov upravljalnega organa, tudi v zvezi z učinki in ESG tveganji, kakor so opredeljena v 52.d točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU ter učinki in tveganji, povezanimi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: IKT), kakor so opredeljena v 52.c točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.

(6)

Za izpolnjevanje zahtev glede dobrega ugleda, odkritosti in poštenosti iz prvega odstavka tega člena ne zadošča, da član upravljalnega organa ni bil obsojen za kaznivo dejanje ali da ni v kazenskem postopku.

(7)

Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za posebne pooblaščence, ki jih imenuje pristojni organ na podlagi tega zakona oziroma Direktive 2014/59/EU, ali člane izredne uprave, ki jih imenuje organ za reševanje na podlagi zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, oziroma Direktive 2014/59/EU.

42. člen

(posamične izjave o vlogah in nalogah)

(1)

Brez poseganja v splošno kolektivno odgovornost upravljalnega organa banka pripravi, vzdržuje in posodablja:

-

posamične izjave o vlogah in nalogah vsakega člana uprave, višjega vodstva in nosilca ključnih funkcij,

-

razporeditev nalog med osebami iz prejšnje alineje, vključno s podrobnostmi o sistemih poročanja in sistemih odgovornosti, ter seznam oseb, ki so del stabilne ureditve notranjega upravljanja, kakor je opredeljena v 177. členu tega zakona, in njihovih nalog.

(2)

Banka zagotovi, da so izjave, razporeditev nalog in seznam oseb iz prejšnjega odstavka ves čas na voljo, ter jih na zahtevo pošlje Banki Slovenije.

43. člen

(predstavniki delavcev v upravljalnem organu)

(1)

Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za člane upravljalnih organov, se uporabljajo tudi za člane, ki so predstavniki delavcev na podlagi zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb.

(2)

Drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona se smiselno uporabljata tudi za imenovanje predstavnikov delavcev v upravljalne organe. Organ, pristojen za izbiro in imenovanje predstavnikov delavcev, mora v poslovniku opredeliti ključne zahteve za posamezne člane upravljalnega organa ter postopke v zvezi z ocenjevanjem primernosti, imenovanjem in predčasno razrešitvijo predstavnikov delavcev v upravljalnem organu banke ter v dogovoru s pristojnimi organi banke način nepretrganega zagotavljanja primernosti upravljalnega organa kot celote. Svet delavcev mora pri tem upoštevati tudi podzakonske akte, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi 78. in 184. člena tega zakona.

(3)

Banka in svet delavcev sporazumno opredelita način nepretrganega zagotavljanja primernosti upravljalnega organa kot celote v skladu s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.

(4)

Banka mora zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne pogoje za uvajanje in usposabljanje članov upravljalnega organa, ki so predstavniki delavcev.

(5)

Ne glede na določbe drugih zakonov imajo predstavniki delavcev, ki so člani upravljalnega organa banke, dolžnost varovati zaupne informacije in poslovne skrivnosti banke, za katere izvejo pri opravljanju funkcije člana upravljalnega organa ali v povezavi z opravljanjem te funkcije in po prenehanju opravljanja funkcije člana upravljalnega organa. Dolžnost varovanja zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti predstavnikov delavcev velja tudi v odnosu do sveta delavcev in morebitnih drugih zainteresiranih deležnikov. Svet delavcev v soglasju z banko sprejme politiko o izmenjavi različnih vrst informacij med predstavniki delavcev v upravljalnem organu in svetom delavcev ter med drugimi zainteresiranimi deležniki in postopke v zvezi s tem.

44. člen

(ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa)

(1)

Banka mora vzpostaviti in izvajati postopek ocenjevanja primernosti članov upravljalnega organa pred imenovanjem in nato redno izvajati ponovno ocenjevanje primernosti, kakor je določeno v tem zakonu, predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, in notranjih politikah banke glede primernosti, najmanj pa enkrat letno (v nadaljnjem besedilu: notranja ocena primernosti).

(2)

Banka izvede ponovno notranje ocenjevanje primernosti, takoj ko so znana nova dejstva ali druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na primernost članov upravljalnega organa. Banka o ponovni notranji oceni primernosti nemudoma obvesti Banko Slovenije.

(3)

V primeru ocenjevanja primernosti člana upravljalnega organa, ki je predstavnik delavcev v upravljalnem organu, se mora svet delavcev opredeliti do notranje ocene primernosti člana upravljalnega organa, ki jo je v skladu s prvim odstavkom tega člena pripravila banka.

(4)

Kadar pri izvedbi ocenjevanja iz prvega odstavka tega člena sodeluje posameznik, ki je zaposlen v banki, mora banka zagotoviti ustrezno zaščito te osebe pred morebitnimi povračilnimi ukrepi.

(5)

Če iz notranje ocene primernosti izhaja, da kandidat za člana upravljalnega organa ali član upravljalnega organa ne izpolnjuje meril in pogojev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, banka:

-

če kandidat še ni nastopil funkcije člana upravljalnega organa, zagotovi, da funkcije ne nastopi,

-

pravočasno razreši člana upravljalnega organa, ki ne izpolnjuje pogojev, ali

-

pravočasno sprejme dodatne ukrepe, s katerimi zagotovi primernost člana upravljalnega organa oziroma kandidata za člana upravljalnega organa.

(6)

Banka zagotavlja, da so informacije o primernosti članov upravljalnega organa in notranja ocena primernosti vedno posodobljene. Banka te informacije in notranjo oceno primernosti na zahtevo predloži Banki Slovenije.

(7)

Banka mora v petih dneh po sprejetju sklepa nadzornega sveta o imenovanju ali razrešitvi članov uprave oziroma o potrditvi ustreznosti kandidatov za člane nadzornega sveta obvestiti Banko Slovenije. V zvezi z imenovanjem člana uprave ali nadzornega sveta mora banka predložiti oceno primernosti kandidatov, ki jo je izvedla.

45. člen

(nezdružljivost opravljanja drugih direktorskih funkcij)

(1)

Banka mora pri določanju števila direktorskih funkcij, ki jih lahko istočasno opravlja posamezni član upravljalnega organa v drugih družbah in organizacijah hkrati z opravljanjem funkcije člana upravljalnega organa banke, upoštevati posamične okoliščine v zvezi z banko in članom, zlasti z vidika časa, ki ga mora ta nameniti opravljanju svoje funkcije, ter naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti, ki jih opravlja banka.

(2)

Kot direktorska funkcija v drugi družbi in organizaciji se za namene tega člena šteje:

1.

funkcija vodenja, v okviru katere je oseba pooblaščena za vodenje poslov in zastopanje družbe, vključno s samostojnim podjetnikom posameznikom (v nadaljnjem besedilu: izvršna direktorska funkcija);

2.

funkcija nadzora, v okviru katere je oseba pooblaščena in odgovorna za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov družbe (v nadaljnjem besedilu: neizvršna direktorska funkcija).

(3)

Člani upravljalnega organa pomembne banke lahko istočasno opravljajo več direktorskih funkcij v drugih družbah in organizacijah z upoštevanjem zahteve iz prvega odstavka tega člena, če gre vključno s funkcijo v banki, za eno od naslednjih kombinacij:

1.

izvršna direktorska funkcija z največ dvema neizvršnima direktorskima funkcijama ali

2.

največ štiri neizvršne direktorske funkcije.

(4)

Za namene iz prejšnjega odstavka se kot ena sama direktorska funkcija štejejo:

1.

izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v družbah znotraj iste skupine;

2.

izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v:

-

kreditnih institucijah, finančnih holdingih ali mešanih finančnih holdingih, ki so pridobili odobritev v skladu s 111. členom tega zakona ali prvega odstavka 21.a člena Direktive 2013/36/EU, ki so člani iste institucionalne sheme za zaščito vlog, če so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU, ali subjektih, v katerih ima ista institucionalna shema za zaščito vlog kvalificirani delež, ali

-

družbah, vključno z nefinančnimi subjekti, v katerih ima banka kvalificirani delež.

(5)

Za namene iz tretjega odstavka tega člena se ne upoštevajo direktorske funkcije, ki jih posamezni član upravljalnega organa banke opravlja v družbah in organizacijah, katerih prevladujoča dejavnost je nepridobitne narave.

(6)

Za namene 1. točke četrtega odstavka tega člena skupina pomeni skupino podjetij, ki so medsebojno povezana, kakor je določeno v 56. členu ZGD-1 oziroma 22. členu Direktive 2013/34/EU ali skupino podjetij, ki so podrejene družbe istega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

(7)

Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije na zahtevo banke dovoli, da samostojno opravljanje pridobitne dejavnosti v okviru organiziranega podjetja (samostojni podjetnik posameznik) ne šteje kot direktorska funkcija. Banka Slovenije pri presoji upošteva zlasti obseg poslovanja podjetja, funkcijo člana upravljalnega organa v podjetju in čas, ki ga član upravljalnega organa nameni tej funkciji.

(8)

Na podlagi zahteve banke lahko Banka Slovenije z upoštevanjem prvega odstavka tega člena posameznemu članu dovoli opravljati dodatno neizvršno direktorsko funkcijo.

(9)

Član upravljalnega organa mora pred imenovanjem in ves čas trajanja opravljanja funkcije člana upravljalnega organa banko pisno obveščati o vseh direktorskih funkcijah, ki jih opravlja oziroma jih je začel opravljati v drugih družbah in organizacijah, ter o prenehanju opravljanja teh funkcij.

3.4.2 Uprava banke

46. člen

(sestava uprave)

(1)

Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu.

(2)

Uprava mora imeti ustrezno kolektivno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti banke in povezana tveganja, ki jim je banka izpostavljena ob upoštevanju ESG dejavnikov, ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke, ki jih to povzroča. Uprava je sestavljena dovolj raznoliko, da ima ustrezno širok nabor izkušenj.

(3)

Posamezni član uprave ali prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celotni obseg poslov iz dejavnosti banke.

(4)

Člani uprave morajo opravljati posle vodenja banke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas.

(5)

Najmanj en član uprave mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave.

(6)

Uprava banke mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.

47. člen

(pogoji za imenovanje člana uprave)

(1)

Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki:

1.

ima znanje, veščine in izkušnje za vodenje poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov;

2.

ima dober ugled in lastnosti za vodenje poslov banke ter njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega vodenja poslov banke v skladu s pravili o upravljanju tveganj, profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanja nasprotja interesov;

3.

ravna odkrito, pošteno in neodvisno ter lahko po potrebi učinkovito oceni in izpodbija odločitve uprave ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem;

4.

ne krši 45. člena tega zakona ali so bila dana zagotovila, da se bo kandidat oziroma kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat) uskladil s temi zahtevami v roku iz drugega odstavka 52. člena tega zakona.

(2)

Šteje se, da oseba nima dobrega ugleda in lastnosti za vodenje poslov banke, če je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in obsodba še ni bila izbrisana.

48. člen

(opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Funkcijo člana uprave lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave te banke v skladu s tem zakonom.

(2)

Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, pri čemer se mora seznaniti tudi z oceno komisije za imenovanja glede primernosti te osebe za člana uprave.

(3)

Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave učinkuje:

1.

pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in

2.

pod razveznim pogojem, ki nastopi:

-

če banka v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne ali

-

če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavržena ali zavrnjena.

(4)

Član uprave se lahko vpiše v sodni register, potem ko pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, razen če je imenovan kot nadomestni član uprave v skladu s petim odstavkom tega člena.

(5)

V primeru, ko posameznemu članu uprave preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja ali verjetno ne bo opravljal funkcije člana uprave skupno več kakor dva meseca in uprava banke zato deluje ali bo delovala le z enim članom uprave, mora nadzorni svet nemudoma imenovati novega člana uprave ali osebo, ki pri vodenju in zastopanju banke nadomesti manjkajočega člana oziroma članico uprave banke (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave mora nadzorni svet upoštevati pogoje iz prejšnjega člena.

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadomestni član uprave opravlja funkcijo člana uprave brez dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave največ šest mesecev od dneva imenovanja.

(7)

Za člana uprave, ki ga je v skladu z 256. členom ZGD-1 imenovalo sodišče, se smiselno uporabljajo določbe četrtega do šestega odstavka tega člena.

49. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave mora banka priložiti:

1.

osebne podatke kandidata, vključno z:

a)

izpolnjenim vprašalnikom za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, ki ga določi Banka Slovenije s podzakonskim aktom;

b)

kopijo osebnega dokumenta;

c)

življenjepisom;

č)

kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;

d)

kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;

e)

sklepom nadzornega sveta oziroma skupščine o imenovanju za člana uprave iz tretjega odstavka prejšnjega člena;

f)

izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;

g)

izpisom iz kazenske evidence ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;

h)

dokazilom, da zoper to osebo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega se lahko izreče kazen zapora eno leto ali več;

2.

dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 47. člena tega zakona;

3.

strategijo kandidata glede vodenja poslov banke.

(2)

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu z navedeno uredbo.

(3)

Banka Slovenije lahko po uradni dolžnosti pridobi informacije glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave neposredno od drugih pristojnih organov, nadzornih organov, organov, pristojnih za nadzor na podlagi Direktive 2015/849/EU, in drugih organov, ki bi upoštevaje preteklo delovanje kandidata lahko razpolagali z informacijami, pomembnimi za oceno primernosti, ter vpogleda oziroma zahteva izpis ali predložitev izpisa iz kazenske evidence oziroma primerljive evidence v tujini, evidence o prekrških, sistema izmenjave informacij Evropskega bančnega organa na podlagi Uredbe 1093/2010/EU, osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU ali druge primerljive zbirke.

(4)

Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave od banke zahteva, da ji v določenem roku predloži oceno primernosti kandidata.

50. člen

(ustni razgovor s kandidatom za člana uprave)

(1)

Banka Slovenije lahko odloči, da se v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave opravi ustni razgovor, na katerem kandidata za člana uprave povabi, da podrobneje predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za odločitev o izdaji dovoljenja.

(2)

Razgovor se zvočno snema. Pred začetkom razgovora komisija kandidata seznani, da se razgovor zvočno snema. Posnetek mora vsebovati podatke o uradni osebi, ki vodi postopek (ime in priimek ter delovno mesto), sestavi komisije, kraju, datumu in uri razgovora, zadevi ter podatke o drugih osebah (ime in priimek ter delovno mesto), ki so prisotne na razgovoru. Iz posnetka se mora jasno prepoznati, kdo je dal posamezno izjavo.

(3)

Na podlagi zvočnega posnetka uradna oseba, ki vodi postopek, sestavi zapisnik, ki vsebuje prepis razgovora. V zapisniku je treba zapisati, da je bil razgovor posnet z napravo za zvočno snemanje, da so bili kandidat in drugi udeleženci obveščeni o snemanju, da je bil posnetek na zahtevo kandidata reproduciran, in kraj hrambe posnetka, če ni priložen zapisniku.

(4)

Uradna oseba iz prejšnjega odstavka sestavi zapisnik v osmih dneh po razgovoru. Ne glede na tretji odstavek 446. člena tega zakona se zapisnik o razgovoru vroči kandidatu. Kandidat ima v nadaljnjih treh dneh pravico do poslušanja zvočnega posnetka razgovora in pravico do pisnega ugovora zoper morebitno nepravilnost zapisa.

(5)

O ugovoru kandidata zoper zapisnik odloči uradna oseba, ki vodi postopek, s sklepom. Zoper sklep o ugovoru ni posebnega sodnega varstva, lahko pa kandidat odločitev o ugovoru izpodbija s pravnim sredstvom zoper odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

(6)

Banka Slovenije hrani zvočne posnetke razgovora do pravnomočnosti odločitve o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave. Banka Slovenije nato posnetke uniči.

51. člen

(odločanje o zahtevi za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Banka Slovenije na podlagi zahteve in dokumentacije ter predstavitve kandidata za člana uprave oceni izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 41. člena, prvega odstavka 45. člena in 47. člena tega zakona, zlasti glede ustreznosti postopka izbora in imenovanja kandidata, ki ga je izvedla banka, ter glede strategije vodenja poslov banke, ki jo je predložil kandidat, za varno in skrbno upravljanje banke.

(2)

Banka Slovenije podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega kandidata Banka Slovenije pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje Evropski bančni organ glede preteklega delovanja kandidata.

(3)

Banka Slovenije se o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki je v skladu s tem zakonom vključena v nadzor banke države članice na konsolidirani podlagi, posvetuje s pristojnimi organi držav članic, ki sodelujejo pri nadzoru na konsolidirani podlagi, če odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja vpliva ali bi lahko vplivala na izvajanje nalog pristojnega organa druge države članice v zvezi z banko države članice.

(4)

Banka Slovenije lahko pri odločanju o zahtevi za opravljanje funkcije člana uprave:

-

upošteva tudi informacije, ki jih je pridobila kot pristojni nadzorni organ na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma,

-

o kandidatu za člana uprave pridobi informacije od Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma pristojnega organa na podlagi Direktive 2015/849/EU ali

-

zahteva dostop do osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU. O dostopu do navedene podatkovne zbirke odloči Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z navedeno uredbo.

(5)

Če Banka Slovenije na podlagi obvestila banke iz sedmega odstavka 44. člena tega zakona v zvezi z imenovanjem člana uprave ugotovi, da banka v postopku izbora in ocenjevanja primernosti kandidata ni ravnala v skladu s tem zakonom ali pravili banke, Banka Slovenije zavrže zahtevo kandidata za člana uprave in odredi banki, da ponovi postopek izbora kandidata za člana uprave.

52. člen

(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, če kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za člana uprave iz 47. člena tega zakona.

(2)

Če pri kandidatu v času odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave niso podani razlogi za zavrnitev zahteve iz prejšnjega odstavka, obstajajo pa razlogi za nezdružljivost z opravljanjem funkcije člana uprave iz 45. člena tega zakona zaradi opravljanja direktorskih funkcij v drugih družbah in organizacijah, Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave in določi rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od treh mesecev, v katerem se mora član uprave uskladiti z zahtevami iz 45. člena tega zakona.

(3)

Član uprave lahko v primeru iz prejšnjega odstavka začne opravljati funkcijo člana uprave, ko se uskladi z zahtevami iz 45. člena tega zakona in o tem obvesti Banko Slovenije.

53. člen

(prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave preneha veljati, če:

1.

osebi preneha funkcija člana uprave, na katero se dovoljenje nanaša, ali

2.

se član uprave v roku, določenem v odločbi o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ne uskladi z zahtevami iz 45. člena tega zakona.

(2)

Banka mora v primerih iz prejšnjega odstavka o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave, v petih delovnih dneh po prenehanju obvestiti Banko Slovenije.

(3)

Banka Slovenije v primerih iz prvega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo.

54. člen

(dolžnosti in odgovornost člana uprave)

(1)

Član uprave mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje iz 47. člena tega zakona in:

1.

ravnati v skladu s profesionalno skrbnostjo in zlasti zagotoviti, da uprava banke deluje v skladu s 185. členom tega zakona;

2.

ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito oceni in presoja odločitve višjega vodstva v zvezi z vodenjem banke ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem banke;

3.

ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;

4.

opravljanju funkcije člana uprave nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, z upoštevanjem zahtev iz 45. člena tega zakona.

(2)

Dejstvo, da je nekdo član organov vodenja ali nadzora povezanih družb ali povezanih subjektov, samo po sebi ni ovira za neodvisno ravnanje v okviru 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)

Član uprave mora zagotoviti, da banka posluje v skladu z:

1.

akti iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona;

2.

drugimi akti, ki urejajo opravljanje storitev in poslov, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;

3.

profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.

(4)

Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo pri vodenju poslov banke.

55. člen

(obveščanje nadzornega sveta in uprave)

(1)

Član uprave mora nadzorni svet in Banko Slovenije za namene preverjanja pogojev iz 45. člena tega zakona nemudoma pisno obvestiti o tem, da je bil imenovan na direktorsko funkcijo v drugih družbah in organizacijah, ali da mu je ta prenehala.

(2)

Član uprave mora upravo in nadzorni svet nemudoma obvestiti o okoliščinah, zaradi katerih obstaja nasprotje interesov pri izvajanju funkcije člana uprave, ter o drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za imenovanje za člana uprave v skladu s tem zakonom, vključno z vsako pomembno spremembo, ki vpliva ali bi lahko vplivala na oceno banke glede njegove primernosti kot člana uprave.

56. člen

(preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Banka Slovenije lahko kadar koli v času trajanja funkcije člana uprave izvede ponovno ocenjevanje primernosti, in sicer preveri, ali član uprave izpolnjuje pogoje iz 47. člena in dolžnosti iz 54. člena tega zakona, ter v ta namen zahteva informacije, dokazila in pojasnila (v nadaljnjem besedilu: ponovna ocena primernosti).

(2)

Ponovno ocenjevanje primernosti se izvede, če Banka Slovenije ugotovi dejstva ali okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za člana uprave iz 47. člena ali dolžnosti člana uprave iz 54. člena tega zakona, zlasti pa, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da poteka pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma je do tega prišlo ali da poteka oziroma se je zgodil poskus pranja denarja ali financiranja terorizma ali kadar obstaja večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma v povezavi z banko.

(3)

V okviru ponovnega ocenjevanja primernosti lahko Banka Slovenije odloči, da se opravi ustni razgovor, v okviru katerega člana uprave povabi, da predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za presojo izpolnjevanja predpisanih pogojev in dolžnosti.

(4)

Za ustni razgovor se v primerih iz prejšnjega odstavka uporablja 50. člen tega zakona.

3.4.3 Nadzorni svet

57. člen

(pristojnosti in sestava nadzornega sveta)

(1)

Nadzorni svet ima poleg pristojnosti, ki jih ima v skladu z ZGD-1, tudi naslednje pristojnosti:

1.

daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke;

2.

daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke;

3.

daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;

4.

daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije;

5.

nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije;

6.

daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje službe notranje revizije;

7.

sprejema in nadzira izvajanje splošnih načel politik prejemkov;

8.

obravnava ugotovitve Banke Slovenije ali Evropske centralne banke, ugotovitve drugih organov, kadar se te ugotovitve nanašajo na banko, ugotovitve davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko;

9.

preverja letna in druga finančna poročila ter o tem izdela pisno poročilo skupščini delničarjev banke;

10.

obrazloži skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave;

11.

odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

(2)

Nadzorni svet mora imeti ustrezno kolektivno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti banke in povezana tveganja, ki jim je banka izpostavljena ob upoštevanju ESG dejavnikov, ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke, ki jih to povzroča. Nadzorni svet je sestavljen dovolj raznoliko, da ima ustrezno širok nabor izkušenj.

58. člen

(komisije nadzornega sveta)

(1)

Nadzorni svet banke mora imenovati revizijsko komisijo in komisijo za tveganja.

(2)

Banka Slovenije lahko na zahtevo banke, ki ni opredeljena kot pomembna banka, dovoli, da združi funkciji komisije za tveganja in revizijske komisije v eno komisijo, če imajo člani združene komisije znanje, veščine in izkušnje, ki se zahtevajo za člane revizijske komisije in komisije za tveganja.

(3)

Komisija za tveganja mora imeti predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik komisije za tveganja) in najmanj dva člana, ki so člani nadzornega sveta. Predsednik komisije za tveganja in člani komisije za tveganja morajo imeti ustrezno znanje, veščine in izkušnje za celovito razumevanje in spremljanje strategije upravljanja tveganj ter nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj.

(4)

Nadzorni svet pomembne banke mora imenovati tudi komisijo za prejemke in komisijo za imenovanja.

(5)

Komisije nadzornega sveta morajo imeti predsednika oziroma predsednico in najmanj dva člana. Ne glede na določbe ZGD-1 in ZSDU so člani komisij nadzornega sveta le člani nadzornega sveta.

(6)

Uprava banke mora zagotoviti, da imajo komisije nadzornega sveta zadostne kadrovske in finančne vire za izvajanje svojih nalog, vključno z možnostjo uporabe zunanjih svetovalcev.

59. člen

(naloge komisije za imenovanja)

(1)

Komisija za imenovanja je posvetovalno telo nadzornega sveta in izvaja naslednje naloge:

1.

opredeli kandidate za člane uprave in jih priporoči nadzornemu svetu ter opredeli kandidate za člane nadzornega sveta in jih priporoči skupščini banke z upoštevanjem politik glede izbora primernih kandidatov iz drugega odstavka 41. člena tega zakona;

2.

opredeli naloge in zahtevane pogoje za posamezno imenovanje, vključno z oceno časa, ki se predvidoma zahteva za opravljanje funkcije;

3.

določi cilj zastopanosti spola, ki je v upravi in nadzornem svetu premalo zastopan, ter pripravi politiko, kako za dosego tega cilja povečati število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravi in nadzornem svetu;

4.

vsaj enkrat na leto oceni strukturo, velikost, sestavo in uspešnost delovanja uprave in nadzornega sveta ter pripravi priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami;

5.

vsaj enkrat na leto oceni znanje, veščine in izkušnje posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote ter o tem ustrezno poroča nadzornemu svetu in upravi;

6.

redno pregleduje politiko uprave glede izbire in imenovanja primernih kandidatov za člane višjega vodstva banke ter pripravi priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami;

7.

dejavno prispeva k izpolnjevanju odgovornosti banke za sprejetje ustreznih politik o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa.

(2)

Komisija za imenovanja pri opravljanju svojih nalog v največji možni meri upošteva, da pri odločanju v okviru upravljalnega organa posameznik ali ožja skupina posameznikov ne prevlada na način, ki bi škodil interesom banke.

(3)

V banki, ki nima komisije za imenovanja, naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja nadzorni svet.

60. člen

(naloge komisije za tveganja)

(1)

Komisija za tveganja je posvetovalno telo nadzornega sveta in izvaja naslednje naloge:

1.

svetuje glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj;

2.

pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj;

3.

brez poseganja v naloge komisije za prejemke preverja, ali so v spodbudah, ki jih zagotavlja sistem prejemkov, upoštevana tveganja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz učinkov ESG dejavnikov, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prejemkov, vse z namenom oblikovanja preudarnih politik in praks prejemkov;

4.

preverja, ali so cene produktov banke v celoti združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj banke, ter v primeru ugotovljenih neskladij oblikuje predlog ukrepov za njihovo odpravo in ga predloži upravi in nadzornemu svetu banke.

(2)

Nadzorni svet in komisija za tveganja določita naravo, obseg, obliko in pogostost informacij o tveganjih, ki jih prejmeta.

61. člen

(naloge komisije za prejemke)

(1)

Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta in izvaja naslednje naloge:

1.

izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter na tej podlagi oblikuje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj banke, kapitala in likvidnosti banke;

2.

pripravlja predloge odločitev upravljalnega organa v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj banke;

3.

nadzoruje prejemke vodij funkcij notranje kontrole.

(2)

Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese delničarjev, vlagateljev in drugih zainteresiranih strani.

(3)

V banki, ki nima komisije za prejemke, naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja nadzorni svet.

62. člen

(pogoji za imenovanje člana nadzornega sveta)

(1)

Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana oseba, ki:

1.

ima znanje, veščine in izkušnje za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov;

2.

ima dober ugled in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov;

3.

ravna odkrito, pošteno in neodvisno ter lahko po potrebi učinkovito oceni in izpodbija odločitve upravljalnega organa ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem;

4.

ne krši tretjega odstavka 45. člena tega zakona ali so bila dana zagotovila, da se bo kot kandidat za funkcijo uskladil s temi zahtevami v roku iz drugega odstavka 67. člena tega zakona.

(2)

Šteje se, da oseba nima ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke, če je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in obsodba še ni bila izbrisana.

63. člen

(opravljanje funkcije člana nadzornega sveta)

(1)

Funkcijo člana nadzornega sveta lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta te banke v skladu s tem zakonom.

(2)

Skupščina mora odločiti o imenovanju posamezne osebe za člana nadzornega sveta pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, pri čemer se mora seznaniti tudi z oceno komisije za imenovanja o primernosti te osebe za člana nadzornega sveta.

(3)

Sklep o imenovanju posamezne osebe za člana nadzornega sveta učinkuje:

1.

pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in

2.

pod razveznim pogojem, ki nastopi:

-

če banka v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana nadzornega sveta ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne ali

-

če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta te banke zavržena ali zavrnjena.

(4)

Član nadzornega sveta se lahko vpiše v sodni register, ko pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, razen če je imenovan kot nadomestni član nadzornega sveta v skladu s petim odstavkom tega člena.

(5)

V primeru, ko posameznemu članu nadzornega sveta preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja ali verjetno ne bo opravljal funkcije člana nadzornega sveta skupno več kakor dva meseca, in zato nadzorni svet banke nima zadostnega števila članov, mora skupščina, takoj ko je mogoče, imenovati novega člana nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član nadzornega sveta). Pri imenovanju nadomestnega člana nadzornega sveta mora skupščina upoštevati pogoje iz prejšnjega člena.

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadomestni član nadzornega sveta opravlja funkcijo člana nadzornega sveta brez dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta največ šest mesecev od dneva imenovanja.

(7)

Za člana nadzornega sveta, ki ga je v skladu z 256. členom ZGD-1 imenovalo sodišče, se smiselno uporabljajo določbe četrtega do šestega odstavka tega člena.

64. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta)

(1)

Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta mora banka priložiti:

1.

osebne podatke kandidata, vključno z:

a)

izpolnjenim vprašalnikom za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, ki ga določi Banka Slovenije s podzakonskim aktom;

b)

kopijo osebnega dokumenta;

c)

življenjepisom;

č)

kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;

d)

sklepom skupščine banke o imenovanju člana nadzornega sveta;

e)

izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;

f)

izpisom iz kazenske evidence ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;

g)

dokazilom, da zoper to osebo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega se lahko izreče kazen zapora eno leto ali več;

2.

dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 62. člena tega zakona;

3.

strategijo kandidata glede nadziranja poslov banke in

4.

druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 78. člena tega zakona.

(2)

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu z navedeno uredbo.

(3)

Banka Slovenije lahko po uradni dolžnosti pridobi informacije glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave neposredno od drugih pristojnih organov, nadzornih organov, organov, pristojnih za nadzor na podlagi Direktive 2015/849/EU in drugih organov, ki bi upoštevaje preteklo delovanje kandidata lahko razpolagali z informacijami, pomembnimi za oceno primernosti ter vpogleda oziroma zahteva izpis ali predložitev izpisa iz kazenske evidence oziroma primerljive evidence v tujini, evidence o prekrških, sistema izmenjave informacij Evropskega bančnega organa na podlagi Uredbe 1093/2010/EU, osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU ali druge primerljive zbirke.

(4)

Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta od banke in, kadar je to ustrezno, organa, pristojnega za izbor in imenovanje predstavnika delavcev v nadzornem svetu, zahteva, da Banki Slovenije v določenem roku predloži oceno o primernosti kandidata.

65. člen

(ustni razgovor s kandidatom za člana nadzornega sveta)

(1)

Banka Slovenije lahko odloči, da se v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta opravi ustni razgovor, na katerem je kandidat za člana nadzornega sveta povabljen, da podrobneje predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za odločitev o izdaji dovoljenja.

(2)

Za ustni razgovor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 50. člen tega zakona.

66. člen

(odločanje o zahtevi za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta)

(1)

Banka Slovenije na podlagi zahteve in dokumentacije ter predstavitve kandidata za člana nadzornega sveta oceni izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 41. člena, prvega odstavka 45. člena in 62. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega kandidata Banka Slovenije pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje Evropski bančni organ glede morebitnih ukrepov in sankcij, ki so jih izrekli drugi pristojni organi.

(3)

Banka Slovenije se o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, ki je v skladu s tem zakonom vključena v nadzor nad banko države članice na konsolidirani podlagi, posvetuje s pristojnimi organi držav članic, ki sodelujejo pri nadzoru na konsolidirani podlagi, če odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja vpliva ali bi lahko vplivala na izvajanje nalog pristojnega organa druge države članice v zvezi z banko države članice.

(4)

Banka Slovenije lahko pri odločanju o zahtevi za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta:

-

upošteva tudi informacije, ki jih je pridobila kot pristojni nadzorni organ na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma,

-

o kandidatu za člana nadzornega sveta pridobi informacije od Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma pristojnega organa na podlagi Direktive 2015/849/EU ali

-

zahteva dostop do osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU. O dostopu do navedene podatkovne zbirke odloči Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z navedeno uredbo.

67. člen

(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta)

(1)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, če kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za člana nadzornega sveta iz 62. člena tega zakona.

(2)

Če pri kandidatu za člana v času odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta niso podani razlogi za zavrnitev zahteve iz prejšnjega odstavka, obstajajo pa razlogi za nezdružljivost z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta iz 45. člena tega zakona zaradi opravljanja direktorskih funkcij v drugih družbah in organizacijah, Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta in določi rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od treh mesecev, v katerem se mora član nadzornega sveta uskladiti z zahtevami iz 45. člena tega zakona.

(3)

Član nadzornega sveta lahko v primeru iz prejšnjega odstavka začne opravljati funkcijo člana nadzornega sveta, ko se uskladi z zahtevami iz 45. člena tega zakona in o tem obvesti Banko Slovenije.

68. člen

(prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta)

(1)

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta preneha veljati, če:

1.

osebi preneha funkcija člana nadzornega sveta, na katero se dovoljenje nanaša, ali

2.

se član nadzornega sveta v roku, določenem v odločbi o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, ne uskladi z zahtevami iz 45. člena tega zakona.

(2)

Banka mora v primerih iz prejšnjega odstavka o tem, da je osebi prenehala funkcija člana nadzornega sveta, v petih delovnih dneh po prenehanju obvestiti Banko Slovenije.

(3)

Banka Slovenije v primerih iz prvega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo.

69. člen

(dolžnosti in odgovornost člana nadzornega sveta)

(1)

Član nadzornega sveta mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje za imenovanje iz 62. člena tega zakona in:

1.

ravnati v skladu s profesionalno skrbnostjo in zlasti zagotoviti, da nadzorni svet deluje v skladu s 186. členom tega zakona;

2.

ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito spremlja in nadzira odločitve uprave in višjega vodstva v zvezi z vodenjem banke ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem banke;

3.

ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;

4.

opravljanju funkcije člana nadzornega sveta nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, z upoštevanjem zahtev iz 45. člena tega zakona.

(2)

Dejstvo, da je nekdo član organov vodenja ali nadzora povezanih družb ali povezanih subjektov, samo po sebi ni ovira za neodvisno ravnanje v okviru 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)

Člani nadzornega sveta solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo glede izvajanja nadzora nad vodenjem poslov banke.

70. člen

(obveščanje s strani člana nadzornega sveta)

(1)

Član nadzornega sveta mora banko, nadzorni svet in Banko Slovenije za namene preverjanja pogojev iz 45. člena tega zakona nemudoma pisno obvestiti o tem, da je bil imenovan na direktorsko funkcijo v drugih družbah in organizacijah ali da mu je ta prenehala.

(2)

Član nadzornega sveta mora nadzorni svet nemudoma obvestiti o okoliščinah, zaradi katerih obstaja nasprotje interesov pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta, ter o drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za imenovanje za člana nadzornega sveta v skladu s tem zakonom, vključno z vsako pomembno spremembo, ki vpliva ali bi lahko vplivala na oceno banke glede njegove primernosti kot člana nadzornega sveta.

71. člen

(preverjanje pogojev za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta)

(1)

Banka Slovenije lahko kadar koli med trajanjem funkcije člana nadzornega sveta izvede ponovno ocenjevanje primernosti, in sicer preveri, ali član nadzornega sveta izpolnjuje pogoje iz 62. člena in dolžnosti iz 69. člena tega zakona, ter v ta namen zahteva informacije, dokazila in pojasnila (v nadaljnjem besedilu: ponovna ocena primernosti člana nadzornega sveta).

(2)

Ponovno ocenjevanje primernosti člana nadzornega sveta se izvede, če Banka Slovenije ugotovi dejstva ali okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za člana nadzornega sveta iz 62. člena ali dolžnosti člana nadzornega sveta iz 69. člena tega zakona, zlasti pa, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da poteka pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma je do tega prišlo ali da poteka oziroma se je zgodil poskus pranja denarja ali financiranja terorizma ali kadar obstaja večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma v povezavi z banko.

(3)

V okviru ponovnega ocenjevanja primernosti člana nadzornega sveta lahko Banka Slovenije odloči, da se opravi ustni razgovor, v katerem člana nadzornega sveta povabi, da predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za presojo izpolnjevanja predpisanih pogojev iz 62. člena in dolžnosti iz 69. člena tega zakona.

(4)

Za ustni razgovor se v primerih iz prejšnjega odstavka smiselno uporablja 50. člen tega zakona.

3.4.4 Nosilci ključnih funkcij

72. člen

(pogoji za nosilce ključnih funkcij)

(1)

Banka je odgovorna, da imajo nosilci ključnih funkcij:

1.

ves čas dober ugled,

2.

ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za opravljanje svojih nalog,

3.

ter da ravnajo odkrito in pošteno.

(2)

Za izpolnjevanje pogojev glede dobrega ugleda, odkritosti in poštenosti ne zadošča, da nosilec ključne funkcije ni bil obsojen za kaznivo dejanje ali zoper njega ne poteka kazenski postopek.

(3)

Banka sprejme vse potrebne ukrepe za ustrezno delovanje nosilcev ključnih funkcij, vključno z zamenjavo nosilca ključne funkcije, če ta ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka tega člena.

73. člen

(ocenjevanje primernosti nosilcev ključnih funkcij)

(1)

Banka mora vzpostaviti in izvajati postopek ocenjevanja primernosti nosilcev ključnih funkcij pred imenovanjem in nato redno, zlasti takoj, ko so znana nova dejstva ali druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na primernost nosilcev ključnih funkcij, najmanj pa vsaki dve leti (v nadaljnjem besedilu: notranja ocena primernosti).

(2)

Če iz notranje ocene primernosti izhaja, da kandidat za nosilca ključne funkcije ali nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, banka:

-

če kandidat še ni imenovan za nosilca ključne funkcije, kandidata ne imenuje,

-

pravočasno razreši osebo kot nosilca ključne funkcije ali

-

pravočasno sprejme dodatne ukrepe, s katerimi zagotovi primernost kandidata za nosilca ključne funkcije ali nosilca ključne funkcije.

(3)

Banka zagotavlja, da so informacije o primernosti nosilcev ključnih funkcij in notranja ocena primernosti vedno posodobljene. Banka te informacije in notranjo oceno primernosti na zahtevo predloži Banki Slovenije.

74. člen

(obvestilo o imenovanju nosilca ključne funkcije)

Banka najpozneje v petih dneh po imenovanju nosilca ključne funkcije o tem obvesti Banko Slovenije in obvestilu priloži notranjo oceno primernosti.

75. člen

(obveščanje s strani nosilcev ključnih funkcij)

Nosilec ključne funkcije mora banko za namene preverjanja pogojev iz 72. člena tega zakona nemudoma pisno obvestiti o okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za nosilca ključne funkcije.

76. člen

(preverjanje pogojev nosilcev ključnih funkcij)

(1)

Banka Slovenije lahko z namenom preverjanja, ali nosilec ključne funkcije banke izpolnjuje pogoje iz 72. člena tega zakona, od banke zahteva dodatne informacije in dokumentacijo ali z nosilcem ključne funkcije opravi ustni razgovor, na katerem nosilca ključne funkcije povabi, da podrobneje predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za presojo izpolnjevanja pogojev za nosilca ključne funkcije banke.

(2)

Za ustni razgovor se v primerih iz prejšnjega odstavka smiselno uporablja 50. člen tega zakona.

77. člen

(dodatne zahteve za vodje funkcij notranje kontrole in finančne direktorje velikih institucij)

(1)

Ta člen se uporablja za vodje funkcije notranje kontrole in finančne direktorje v naslednjih subjektih (v nadaljnjem besedilu: pomembni nosilci ključnih funkcij):

a)

EU nadrejenih bankah, ki se štejejo za velike institucije;

b)

nadrejenih bankah Republike Slovenije, ki se štejejo za velike institucije, razen kadar so povezane s centralnim organom;

c)

centralnih organih, ki se štejejo za velike institucije ali ki nadzorujejo z njimi povezane velike institucije;

č)

samostojnih bankah v EU, ki se štejejo za velike institucije;

d)

velikih podrejenih družbah, kakor so opredeljene v 147. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU;

e)

nadrejenih finančnih holdingih, nadrejenih mešanih finančnih holdingih, EU nadrejenih finančnih holdingih in EU nadrejenih mešanih finančnih holdingih, ki imajo sedež v Republiki Slovenije in ki imajo znotraj svoje skupine veliko institucijo, razen tistih, ki jim je bilo odobreno izvzetje v skladu s 113. členom tega zakona ali četrtim odstavkom 21.a člena Direktive 2013/36/EU.

(2)

Banka za pomembne nosilce ključnih funkcij izvede njihovo ponovno ocenjevanje primernosti, takoj ko so znana nova dejstva ali druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na primernost nosilcev ključnih funkcij. Banka o izvedenem ponovnem ocenjevanju primernosti v petih delovnih dneh obvesti Banko Slovenije.

(3)

Banka Slovenije na podlagi obvestila iz 74. člena tega zakona in dokumentacije oceni, ali pomembni nosilec ključne funkcije izpolnjuje pogoje iz 72. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ocena primernosti).

(4)

Banka Slovenije lahko pri oceni primernosti pomembnih nosilcev ključnih funkcij:

-

upošteva tudi informacije, ki jih je pridobila kot pristojni nadzorni organ na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma;

-

o pomembnem nosilcu ključne funkcije pridobi informacije od Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma pristojnega organa na podlagi Direktive 2015/849/EU ali

-

zahteva dostop do osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU. O dostopu do navedene podatkovne zbirke odloči Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z navedeno uredbo.

(5)

Če Banka Slovenije ugotovi dejstva ali okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz 72. člena tega zakona, izvede ponovno ocenjevanje primernosti in preveri, ali pomembni nosilec ključne funkcije še izpolnjuje pogoje za nosilca ključne funkcije iz 72. člena tega zakona.

(6)

V okviru ponovnega ocenjevanja primernosti lahko Banka Slovenije s pomembnim nosilcem ključne funkcije opravi ustni razgovor, v okviru katerega pomembnega nosilca ključne funkcije povabi, da predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za presojo izpolnjevanja predpisanih meril in zahtev. Za ustni razgovor se smiselno uporablja 50. člen tega zakona.

(7)

Banka Slovenije ocenjevanje primernosti pomembnega nosilca ključne funkcije izvede v štirih mesecih od prejema obvestila iz 74. člena tega zakona in o zaključku ocenjevanja primernosti pisno obvesti banko. Navedeni rok lahko Banka Slovenije zlasti v primeru pridobivanja dodatnih informacij in dokumentacije ter ustnega razgovora po potrebi podaljša.

3.4.5 Podzakonski predpisi v zvezi z delovanjem upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij

78. člen

(predpisi o upravljalnem organu)

Banka Slovenije predpiše:

1.

podrobnejša pravila glede delovanja upravljalnega organa in njegovih komisij ter ravnanja njegovih članov v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti in najvišjimi etičnimi standardi ter glede preprečevanja nasprotja interesov;

2.

podrobnejšo vsebino meril za ocenjevanje ustreznosti kandidata za opravljanje funkcije člana uprave in podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo priloži kandidat za člana uprave zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 47. člena tega zakona;

3.

podrobnejšo vsebino meril za ocenjevanje ustreznosti kandidata za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta in podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 62. člena tega zakona;

4.

podrobnejšo vsebino meril za ocenjevanje nosilcev ključnih funkcij banke in podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti obvestilu o imenovanju nosilca ključne funkcije v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 72. člena tega zakona.

3.4.6 Uporaba določb oddelka 3.4 za finančne holdinge in mešane finančne holdinge

79. člen

(upravljalni organi finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov)

(1)

Določbe oddelka 3.4 tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za upravljalne organe finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov, ki so pridobili odobritev v skladu s 111. členom tega zakona, razen če ta zakon izrecno določa drugače.

(2)

Za ocenjevanje nosilca ključne funkcije finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki ima sedež v drugi državi članici kot institucija, je pristojen nadzorni organ države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding.

3.5 Delničarski sporazumi in kvalificirani deleži

80. člen

(delničarski sporazum)

(1)

Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v banki, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi sporazuma o tem obvestiti Banko Slovenije.

(2)

Kot delničarski sporazum šteje tudi, kadar neposredni ali posredni imetniki deleža sklepajo sporazume v zvezi z upravljanjem banke ali glede upravljanja banke delujejo usklajeno.

81. člen

(pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti kvalificirani delež v banki (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža vložiti zahtevo za oceno primernosti v skladu s 85. členom tega zakona in pridobiti odločitev o nenasprotovanju za pridobitev kvalificiranega deleža v banki iz 91. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: odločitev o nenasprotovanju).

(2)

Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju kvalificiranega deleža v banki z namenom sklenitve delničarskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: bodoči skupni kvalificirani imetniki), in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti odločitev o nenasprotovanju.

(3)

Imetniki deležev v banki, ki so skupno že imetniki deležev v banki, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v banki, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo takega sporazuma pridobiti odločitev o nenasprotovanju.

(4)

Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma morajo pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža v banki, na podlagi katerega skupni delež udeležencev delniškega sporazuma preseže razpon iz 91. člena tega zakona, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo odločitev o nenasprotovanju.

(5)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če namerava h kvalificiranemu delničarskemu sporazumu pristopiti nov udeleženec.

(6)

Šteje se, če se ne dokaže drugače, da delujejo kot bodoči skupni kvalificirani imetniki ali so sklenili kvalificirani delničarski sporazum:

1.

člani organa vodenja ali nadzora s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo;

2.

osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;

3.

osebe, ki so na skupščini banke:

-

predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov upravljalnega organa ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in

-

z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(7)

Določbe tega zakona, ki urejajo pridobitev kvalificiranega deleža ter pravice in obveznosti posameznega kvalificiranega imetnika, se smiselno uporabljajo tudi za bodoče skupne kvalificirane imetnike in za delničarje, ki nameravajo skleniti kvalificirani delničarski sporazum.

(8)

Oseba, ki že razpolaga s kvalificiranim deležem, za katerega je pridobila ustrezno odločitev o nenasprotovanju, in se njen položaj spremeni iz posrednega v neposrednega kvalificiranega imetnika ali obratno, o tem obvesti Banko Slovenije. Banka Slovenije v sodelovanju z Evropsko centralno banko oceni, ali je upoštevaje okoliščine take spremembe potrebna nova ocena primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža.

82. člen

(drugi primeri pridobitve kvalificiranega deleža banke)

(1)

Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe banke, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti odločitev o nenasprotovanju, ne glede na to, ali je hkrati delničar banke oziroma kolikšen delež delnic banke ima.

(2)

Določbe tega zakona, ki urejajo pridobitev kvalificiranega deleža ter pravice in obveznosti posameznega kvalificiranega imetnika, se smiselno uporabljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka.

83. člen

(ugotavljanje kvalificiranega deleža)

(1)

Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice banke z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno na podlagi zakona ali statuta banke v skladu z zakonom.

(2)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

1.

katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;

2.

katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja banke;

3.

katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;

4.

ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;

5.

glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;

6.

katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;

7.

katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;

8.

katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;

9.

iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3)

Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi deleža v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital banke, vključno z lastnimi delnicami.

(4)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.

84. člen

(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)

(1)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

1.

delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja;

2.

delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.

(2)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov v delnice banke, ki jih pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, oziroma v aktu matične države članice družbe za upravljanje, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.

je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje;

2.

družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, oziroma aktom matične države članice investicijskega podjetja, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2014/65/EU, upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice banke, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti;

2.

investicijsko podjetje:

-

bodisi lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice banke z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva,

-

bodisi je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo pogoje, enakovredne pogojem, določenim v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in

3.

investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.

je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje;

2.

investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, oziroma aktom druge države članice, s katerim se v pravni red matične države članice prenaša Direktiva 2014/65/EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, oziroma aktom druge države članice, s katerim se v pravni red matične države članice prenaša Direktiva 2014/65/EU, upravičena opravljati investicijske storitve;

2.

banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov banke;

3.

banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.

85. člen

(zahteva za oceno primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Zahteva za oceno primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža (v nadaljnjem besedilu: ocena primernosti kvalificiranega deleža) se vloži pri Banki Slovenije in mora vsebovati:

1.

višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;

2.

dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom, predpisanim s tem zakonom.

(2)

Banka Slovenije v desetih delovnih dneh po prejemu zahteve vložniku izda:

-

potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo datuma izteka roka iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, v katerem mora biti izdana odločitev o oceni primernosti kvalificiranega deleža, ali

-

potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo, da rok za odločitev o oceni primernosti kvalificiranega deleža še ni začel teči, ter navedbo končnega datuma za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti zahteve za oceno primernosti kvalificiranega deleža.

(3)

V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o prejemu nepopolne zahteve) izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za oceno primernosti kvalificiranega deleža v skladu s šestim odstavkom 457. člena tega zakona.

(4)

Banka Slovenije v desetih delovnih dneh po prejemu dopolnitve zahteve, če je ta vložena pravočasno, izda:

-

potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo roka za odločitev o oceni primernosti kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 88. člena tega zakona, v katerem mora biti izdana odločitev o oceni primernosti kvalificiranega deleža, ali

-

potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo roka za odločitev v skladu s četrtim odstavkom 457. člena tega zakona.

(5)

Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente). Banka Slovenije lahko zahteva dodatne informacije ali dokumente od vložnika najpozneje do vključno 50. delovnega dne po poteku roka za izdajo potrdila o prejemu popolne zahteve iz drugega odstavka tega člena.

(6)

Banka Slovenije vložniku zahteve v desetih delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve za dodatne informacije ali dokumente izda potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov.

(7)

Banka Slovenije zahtevo za oceno primernosti kvalificiranega deleža, vključno z dodatnimi informacijami in dokumentacijo iz petega odstavka tega člena, pošlje Evropski centralni banki v skladu s 15. členom in točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU. Postopek odločanja o zahtevi se nadaljuje v skladu z Uredbo 1024/2013/EU.

86. člen

(posvetovanje s pristojnimi in nadzornimi organi)

(1)

Banka Slovenije se v zvezi z oceno primernosti kvalificiranega imetnika na podlagi zahteve iz prejšnjega člena posvetuje s pristojnim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.

banka, finančni holding ali mešani finančni holding te države članice;

2.

zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice;

3.

nadrejena oseba osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka ali

4.

pravna ali fizična oseba, ki obvladuje osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2)

Banka Slovenije se v zvezi z oceno primernosti kvalificiranega imetnika na podlagi zahteve iz prejšnjega člena posvetuje z nadzornim organom Republike Slovenije ali druge države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.

zavarovalnica, pozavarovalnica, finančni holding, mešani finančni holding, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje Republike Slovenije;

2.

nadrejena oseba osebam iz prejšnje točke ali

3.

pravna ali fizična oseba, ki obvladuje osebe iz 1. točke tega odstavka.

(3)

Banka Slovenije se s pristojnimi in nadzornimi organi posvetuje in z njimi izmenjuje informacije glede ocene primernosti kvalificiranih imetnikov ter ugleda, znanja, veščin in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom, predpisanim s tem zakonom.

(4)

Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovani subjekt finančnega sektorja tretje države, mora zahtevi za oceno primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega oziroma nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

87. člen

(ocena primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)

(1)

Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:

1.

ugled bodočega kvalificiranega imetnika;

2.

ugled, znanje, veščine in izkušnje vseh članov organov vodenja ali nadzora, ki bodo imeli možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;

3.

finančna trdnost bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka;

4.

verjetne posledice, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnost banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve v skladu s tem zakonom, Uredbo 575/2013/EU ter drugimi predpisi, ki se uporabljajo za banko;

5.

ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum:

-

da gre ali je šlo v zvezi z nameravano pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet ocene primernosti kvalificiranega deleža, za pranje denarja ali financiranje terorizma, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja ali financiranje terorizma, oziroma 1. členu Direktive 2015/849/EU, ali poskus tega ali

-

da nameravana pridobitev lahko poveča tveganje pranja denarja ali financiranje terorizma, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja ali financiranje terorizma, oziroma 1. členu Direktive 2015/849/EU.

(2)

Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 2. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije smiselno upošteva določbe tega zakona o presoji primernosti članov upravljalnih organov bank in hranilnic.

(3)

Banka Slovenije pri oceni primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prvega odstavka tega člena presodi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala banka, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(4)

Banka Slovenije se v zvezi z merilom iz 5. točke prvega odstavka tega člena posvetuje z Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Pri oceni primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 5. točke prvega odstavka tega člena:

-

upošteva informacije, ki jih je pridobila kot pristojni nadzorni organ na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ter

-

ustrezno upošteva negativno mnenje Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki ga je prejela v 30 dneh od začetka ocenjevalnega obdobja.

(5)

Banka Slovenije ne sme presojati primernosti bodočega kvalificiranega imetnika z vidika gospodarskih potreb trga.

(6)

Če Banka Slovenije hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti banki, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.

88. člen

(rok za odločitev o oceni primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Ne glede na druge določbe tega zakona mora biti odločitev o oceni primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža izdana v 60 delovnih dneh (ocenjevalno obdobje).

(2)

Rok iz prejšnjega odstavka teče od izdaje potrdila o prejemu popolne zahteve v skladu s prvo alinejo drugega odstavka ali prvo alinejo četrtega odstavka 85. člena tega zakona. Če Banka Slovenije potrdila o popolni oziroma nepopolni zahtevi ne izda v roku iz drugega odstavka 85. člena tega zakona, teče rok iz prvega odstavka tega člena od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka 85. člena tega zakona.

(3)

Če je Banka Slovenije pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena vložnika pozvala, da se izjavi glede razlogov za odločitev o nasprotovanju, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta poslana v roku, določenem s pozivom.

(4)

Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s petim odstavkom 85. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Druga zahteva in naslednje zahteve Banke Slovenije v skladu s petim odstavkom 85. člena tega zakona ne zadržijo teka roka iz prejšnjega odstavka.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije s prvo zahtevo iz petega odstavka 85. člena tega zakona za predložitev dodatnih informacij ali dokumentov odloči, da se tek roka iz prvega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve, če:

1.

je bodoči kvalificirani imetnik oseba iz tretje države ali

2.

bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.

(6)

Če vložnik po izdaji potrdila o popolni vlogi predloži dodatno dokumentacijo, ki pomembno vpliva na oceno primernosti kvalificiranega deleža, se taka dopolnitev šteje kot nova zahteva za oceno primernosti iz prvega odstavka 81. člena tega zakona, ocenjevalno obdobje pa začne teči znova. O tem Banka Slovenije odloči s sklepom.

89. člen

(razlogi za nasprotovanje pridobitvi kvalificiranega deleža)

(1)

Pridobitvi kvalificiranega deleža se nasprotuje (odločitev o nasprotovanju), če:

1.

bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 87. člena tega zakona;

2.

je verjetno, da bo zaradi pridobitve kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, ogrožena sposobnost banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj in izpolnjevati zahteve, določene s tem zakonom, Uredbo 575/2013/EU ter drugimi predpisi, ki se uporabljajo za banko;

3.

je verjetno, da bo zaradi pridobitve kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi in nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi in nadzornimi organi;

4.

v zvezi z nameravano pridobitvijo obstajajo utemeljeni razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ali poskus tega, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali da bo zaradi pridobitve povečano tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, upoštevaje tudi informacije in mnenje iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona;

5.

je verjetno, da bodo v zvezi z bodočim kvalificiranim imetnikom iz tretje države, ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe, pri uporabi in izvrševanju teh predpisov ovirani oziroma oteženi izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovita izmenjava informacij med pristojnimi in nadzornimi organi ter razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;

6.

je verjetno, da bodo v zvezi z bodočim kvalificiranim imetnikom iz tretje države, ki je uvrščena med tretje države z visokim tveganjem in ima v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma strateške pomanjkljivosti, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, oziroma v 9. členu Direktive 2015/849/EU, te strateške pomanjkljivosti negativno vplivale na zmožnost bodočega kvalificiranega imetnika, da bi imel vzpostavljene potrebne prakse in postopke za izpolnjevanje zahtev ureditve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

7.

je verjetno, da bo v zvezi z bodočim kvalificiranim imetnikom iz tretje države, za katero veljajo omejevalni ukrepi EU, to negativno vplivalo na zmožnost bodočega kvalificiranega imetnika, da bi imel vzpostavljene potrebne prakse in postopke za izpolnjevanje zahtev ureditve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

8.

bodoči kvalificirani imetnik v roku, ki ga v skladu s tem zakonom določi Banka Slovenije, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti.

(2)

Negativne informacije ali negativno mnenje iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona je lahko utemeljen razlog za nasprotovanje pridobitvi kvalificiranega deleža.

90. člen

(odločitev o oceni primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Odločitev o oceni primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža se izda kot odločitev o nenasprotovanju ali odločitev o nasprotovanju in vsebuje tudi utemeljitev glede stališč in pomislekov organov iz 86. člena tega zakona.

(2)

Najpozneje v dveh delovnih dneh po odločitvi o oceni primernosti in najpozneje do poteka roka iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po četrtem ali petem odstavku 88. člena tega zakona, se izda in odpravi pisni odpravek odločitve o oceni primernosti kvalificiranega deleža.

(3)

Če do poteka roka iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po četrtem ali petem odstavku 88. člena ali drugem odstavku 110. člena tega zakona, ni izdan pisni odpravek odločitve o oceni primernosti v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, vložniku izdana odločitev o nenasprotovanju.

(4)

Ne glede na druge določbe tega zakona se na podlagi zahteve vložnika na javnih spletnih straneh objavi izvleček odločitve o nasprotovanju Evropske centralne banke s povzetkom razlogov za tako odločitev. Izvleček odločitve o nasprotovanju Evropske centralne banke ne vsebuje zaupnih informacij in zaupnih podatkov v zvezi z drugimi osebami.

91. člen

(odločitev o nenasprotovanju)

(1)

V odločitvi o nenasprotovanju se določi višina deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se izdaja odločitev, in sicer kot:

1.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji kot kvalificirani delež in manjši od 20 odstotkov;

2.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji kot 20 odstotkov in manjši kot ena tretjina;

3.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji kot ena tretjina in manjši kot 50 odstotkov;

4.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji kot 50 odstotkov;

5.

delež, na podlagi katerega banka postane podrejena oseba bodočega kvalificiranega imetnika.

(2)

Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo deleža, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdana odločitev o nenasprotovanju, pridobiti novo odločitev o nenasprotovanju za ustrezno višji razpon iz prejšnjega odstavka.

(3)

Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno odločitev o nenasprotovanju, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo deleža banke, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdana odločitev o nenasprotovanju, pridobiti novo odločitev o nenasprotovanju za ustrezno višji razpon iz prvega odstavka tega člena.

92. člen

(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša odločitev o nenasprotovanju)

(1)

Z odločitvijo o nenasprotovanju ali po izdaji te odločitve se kvalificiranemu imetniku lahko naloži, da mora v roku, ki ga določi Banka Slovenije, pridobiti delež banke, na podlagi katerega doseže razpon, za katerega je izdana odločitev o nenasprotovanju.

(2)

Na podlagi obrazložene zahteve bodočega kvalificiranega imetnika se lahko rok iz prejšnjega odstavka podaljša za največ šest mesecev. Zahteva za podaljšanje mora biti vložena najmanj dva meseca pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.

93. člen

(prenehanje veljavnosti odločitve o nenasprotovanju)

(1)

Če je v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena določen rok za pridobitev delnic banke in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi deleža banke, na podlagi katerega bi dosegel kvalificirani delež, odločitev o nenasprotovanju preneha veljati v celoti.

(2)

Če je v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena določen rok za pridobitev deleža banke in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdana odločitev o nenasprotovanju, ta preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3)

Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bila izdana odločitev o nenasprotovanju, odsvoji delež banke tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ne dosega več razpona, za katerega je bila izdana odločitev o nenasprotovanju, ta preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke.

(5)

Banka Slovenije informacijo o prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti odločitve o nenasprotovanju objavi na svoji spletni strani.

94. člen

(glasovalne pravice neupravičenega imetnika)

(1)

Imetnik iz delnic banke, ki jih je pridobil ali ki jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), ker nima veljavne odločitve o nenasprotovanju, iz teh delnic nima glasovalnih pravic.

(2)

Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:

1.

če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega kvalificirani delež, ne da bi imel veljavno odločitev o nenasprotovanju: tako, da se od števila delnic, ki pomeni kvalificirani delež, odšteje ena delnica;

2.

če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega ima veljavno odločitev o nenasprotovanju: tako, da je število enako številu delnic, ki pomeni zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno odločitev o nenasprotovanju.

(3)

Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke.

(4)

Banka neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Ta člen se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke. Pri smiselni uporabi tega člena enomesečni rok za vložitev zahteve za oceno primernosti kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko izvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja banke.

95. člen

(obvestila v zvezi s kvalificiranimi deleži)

(1)

Banka mora nemudoma obvestiti Banko Slovenije o spremembah okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da:

1.

preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se je njegov delež zmanjšal tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža;

2.

preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je bila kvalificiranemu imetniku izdana odločitev o nenasprotovanju.

(2)

Banka, z delnicami katere se trguje na organiziranem trgu, vsaj enkrat na leto obvesti Banko Slovenije o delničarjih, ki so imetniki kvalificiranega deleža, in njihovih kvalificiranih deležih.

(3)

Banka mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o dogovoru ali drugih okoliščinah v zvezi z bodočimi ali obstoječimi kvalificiranimi imetniki, zaradi katerih bi bila ogrožena sposobnost banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj in izpolnjevati zahteve, določene s tem zakonom, Uredbo 575/2013/EU in drugimi predpisi, ki se uporabljajo za banko, ter o sklenitvi delničarskega sporazuma.

(4)

Če namerava kvalificirani imetnik, ki ima veljavno odločitev o nenasprotovanju, odtujiti delež banke tako, da ne bi več razpolagal s kvalificiranim deležem ali bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja odločitev o nenasprotovanju, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.

(5)

Kvalificirani imetnik mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, o vsaki drugi statusni spremembi in o vsaki drugi spremembi, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje meril o primernosti, določenih v 87. členu tega zakona.

(6)

Nadrejeni finančni holding, nadrejeni mešani finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z odločitvijo o nenasprotovanju položaj banki nadrejene družbe, mora Banko Slovenije obvestiti tudi o vsaki spremembi članov upravljalnega organa.

96. člen

(predpisi o kvalificiranih imetnikih)

Banka Slovenije predpiše:

1.

podrobnejšo vsebino meril za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika, dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za oceno primernosti kvalificiranega deleža;

2.

podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz prejšnjega člena.

3.6 Združitve in delitve

97. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem oddelku, pomenijo:

1.

»združitev« je kateri koli posel, s katerim:

a)

ena ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti ali njihov del na drugo obstoječo družbo - prevzemna družba - v zameno za to, da se njihovim družbenikom izdajo vrednostni papirji ali deleži, ki predstavljajo kapital te prevzemne družbe, in kadar je ustrezno, za denarno plačilo, ki ne presega desetih odstotkov nominalne vrednosti, ali če nominalna vrednost ni na voljo, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev;

b)

ena ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti ali njihov del na drugo obstoječo družbo - prevzemna družba -, ne da bi prevzemna družba izdala nove vrednostne papirje ali deleže, če ima ena oseba neposredno ali posredno vse vrednostne papirje in deleže družb, ki se združujejo, ali če imajo družbeniki družb, ki se združujejo, vrednostne papirje in deleže v enakem razmerju v vseh družbah, ki se združujejo;

c)

dve ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti ali njihov del na družbo, ki jo ustanovijo - nova družba -, v zameno za to, da se njihovim družbenikom izdajo vrednostni papirji ali deleži, ki predstavljajo kapital te nove družbe, in kadar je ustrezno, za denarno plačilo, ki ne presega desetih odstotkov nominalne vrednosti, ali če nominalna vrednost ni na voljo, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev;

č)

družba v postopku prenehanja brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti ali njihov del na družbo, ki ima vse vrednostne papirje ali deleže, ki predstavljajo njen kapital;

2.

»delitev« je kateri koli od naslednjih poslov:

a)

posel, s katerim družba preneha brez likvidacije in prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na več kot eno družbo v zameno za razdelitev vrednostnih papirjev ali deležev družb, ki prejmejo vložke kot rezultat delitve, delničarjem razdeljene družbe, in kadar je ustrezno, za denarno plačilo, ki ne presega desetih odstotkov nominalne vrednosti, ali če nominalna vrednost ni na voljo, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev;

b)

posel, s katerim družba preneha brez likvidacije in prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na več kot eno novoustanovljeno družbo v zameno za razdelitev vrednostnih papirjev ali deležev družb prejemnic delničarjem razdeljene družbe, in kadar je ustrezno, za denarno plačilo, ki ne presega desetih odstotkov nominalne vrednosti, ali če nominalna vrednost ni na voljo, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev;

c)

posel, sestavljen iz kombinacije poslov, opisanih pod podtočko a) in b) te točke;

č)

posel, s katerim razdeljena družba prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več družb prejemnic v zameno za to, da se družbenikom razdeljene družbe izdajo vrednostni papirji ali deleži v družbah prejemnicah, razdeljeni družbi ali obojih, ter kadar je ustrezno, za denarno plačilo, ki ne presega desetih odstotkov nominalne vrednosti, ali če nominalna vrednost ni na voljo, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev ali deležev;

d)

posel, s katerim razdeljena družba prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več družb prejemnic v zameno za to, da se razdeljeni družbi izdajo vrednostni papirji ali deleži v družbah prejemnicah;

3.

»finančni deležnik« je banka in finančni holding ali mešani finančni holding iz 108. člena tega zakona;

4.

»nameravani posel« je združitev ali delitev, v katero je vključen finančni deležnik.

(2)

Določbe tega oddelka ne posegajo v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 139/2024 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004 str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 24 z dne 26. 1. 2023, str. 41) in ZGD-1 oziroma Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2025/25 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (UL L št. 2025/25 z dne 10. 1. 2025).

(3)

Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za združitve in delitve, ki izhajajo iz uporabe ZRPPB-1 oziroma Direktive 2014/59/EU.

98. člen

(ocena združitve ali delitve)

(1)

Finančni deležnik, ki namerava izvesti združitev, po izvedbi katere bo za nadzor nad združenim subjektom pristojna Banka Slovenije, mora po sprejetju osnutka pogojev nameravanega posla in pred izvedbo nameravanega posla pri Banki Slovenije vložiti zahtevo za oceno združitve in glede izvedbe nameravanega posla pridobiti pozitivno mnenje.

(2)

Finančni deležnik, ki namerava izvesti delitev in za nadzor nad katerim je pristojna Banka Slovenije, mora po sprejetju osnutka pogojev nameravanega posla in pred izvedbo nameravanega posla pri Banki Slovenije vložiti zahtevo za oceno delitve ter glede izvedbe nameravanega posla pridobiti pozitivno mnenje.

(3)

Finančni deležnik ne izvede nameravanega posla, dokler Banka Slovenije ne izda pozitivnega mnenja.

99. člen

(zahteva za oceno združitve ali delitve)

(1)

Zahteva za oceno združitve ali delitve iz prejšnjega člena vključuje:

-

informacije in dokumentacijo v zvezi s subjekti, ki so vključeni v združitev ali delitev, ter

-

informacije in dokumentacijo o izpolnjevanju meril za združitev oziroma delitev, kot so predpisane s tem zakonom in podzakonskim aktom iz 107. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije v desetih delovnih dneh po prejemu zahteve za oceno združitve ali delitve finančnemu deležniku izda:

-

potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo datuma izteka roka iz 100. člena tega zakona, v katerem mora biti izdana odločitev o oceni združitve ali delitve, ali

-

potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo, da rok za odločitev o oceni združitve ali delitve še ni začel teči, in navedbo končnega datuma za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti zahteve za oceno združitve ali delitve.

(3)

V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka (potrdilo o prejemu nepopolne zahteve) izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za oceno združitve ali delitve v skladu s šestim odstavkom 457. člena tega zakona.

(4)

Banka Slovenije v desetih delovnih dneh po prejemu dopolnitve zahteve, če je ta vložena pravočasno, izda:

-

potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo roka za odločitev o oceni združitve ali delitve iz 100. člena tega zakona, v katerem mora biti izdana odločitev o oceni združitve ali delitve, ali

-

potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo roka za odločitev v skladu s četrtim odstavkom 457. člena tega zakona.

(5)

Banka Slovenije lahko od finančnega deležnika pisno zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za oceno združitve ali delitve.

(6)

Kadar nameravani posel vključuje samo finančne deležnike iz iste skupine, lahko Banka Slovenije zahteva dodatne informacije ali dokumente od vložnika najpozneje do vključno 50. delovnega dne ocenjevalnega obdobja iz prvega odstavka 100. člena tega zakona.

(7)

Banka Slovenije vložniku zahteve v desetih delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve za dodatne informacije ali dokumente izda potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov.

100. člen

(rok za odločitev o oceni združitve ali delitve finančnih deležnikov iz iste skupine)

(1)

Kadar nameravani posel vključuje samo finančne deležnike iz iste skupine, mora biti odločitev o oceni združitve ali delitve izdana v 60 delovnih dneh (ocenjevalno obdobje).

(2)

Ocenjevalno obdobje oziroma rok iz prejšnjega odstavka teče od izdaje potrdila o prejemu popolne zahteve v skladu s prvo alinejo drugega odstavka ali prvo alinejo četrtega odstavka prejšnjega člena. Če Banka Slovenije potrdila o popolni oziroma nepopolni zahtevi ne izda v roku iz drugega ali četrtega odstavka prejšnjega člena, teče ocenjevalno obdobje oziroma rok iz prejšnjega odstavka od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega ali četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s petim ali šestim odstavkom prejšnjega člena, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Druga zahteva in naslednje zahteve Banke Slovenije v skladu s petim ali šestim odstavkom prejšnjega člena ne zadržijo teka roka iz prejšnjega odstavka.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije zadržanje roka iz prejšnjega odstavka podaljša na največ 30 delovnih dni, če:

1.

je vsaj eden od subjektov, ki je udeležen v nameravanem poslu finančnega deležnika, v tretji državi ali zanj velja regulativni okvir tretje države ali

2.

je izmenjava informacij z Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma organi druge države članice, odgovornimi za nadzor nad finančnimi deležniki ali subjekti, ki so udeleženi v nameravanem poslu, v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, oziroma Direktivo 2015/849/EU, nujna za izvedbo ocene združitve ali delitve po tem zakonu.

101. člen

(sodelovanje med pristojnimi organi)

(1)

Banka Slovenije se v zvezi z oceno združitve ali delitve posvetuje s pristojnimi organi za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja, če nameravani posel poleg finančnih deležnikov vključuje katerega koli od naslednjih subjektov:

a)

kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali drugem sektorju, kot je sektor, v katerem se izvede nameravani posel;

b)

nadrejena oseba osebam iz prejšnje točke;

c)

pravna oseba, ki obvladuje osebo iz točke a) tega odstavka.

(2)

Banka Slovenije drugim pristojnim organom na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo brez odlašanja sporoči vse informacije, ki so bistvene in pomembne za oceno združitve ali delitve.

(3)

Banka Slovenije lahko od drugih pristojnih organov zahteva vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za oceno združitve ali delitve.

(4)

V okviru posvetovanja iz prvega odstavka tega člena si Banka Slovenije prizadeva uskladiti svoje ocene združitve ali delitve in zagotoviti doslednost svojih mnenj z drugimi pristojnimi organi oziroma pristojnimi organi iz drugih držav članic.

(5)

Banka Slovenije v oceni združitve ali delitve navede vsa stališča in pridržke, ki so jih izrazili drugi pristojni organi, ki nadzorujejo enega ali več subjektov iz prvega odstavka tega člena.

102. člen

(merila za presojo združitve ali delitve)

(1)

Banka Slovenije presoja zahtevo za oceno združitve ali delitve v okviru zagotavljanja trdnosti bonitetnega profila finančnih deležnikov po izvedbi nameravanega posla in zlasti za obravnavanje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili finančni deležniki izpostavljeni med nameravanim poslom, ter tveganj, ki bi jim lahko bil izpostavljen subjekt, nastal na podlagi nameravanega posla.

(2)

Banka Slovenije nameravani posel oceni v skladu z naslednjimi merili:

a)

ugled finančnih deležnikov, vključenih v nameravani posel;

b)

finančna trdnost finančnih deležnikov, vključenih v nameravani posel, zlasti v zvezi z vrsto načrtovanih poslov, ki so predvideni za subjekt, nastal na podlagi nameravanega posla;

c)

ali bo subjekt, nastal na podlagi nameravanega posla, lahko izpolnil in še naprej izpolnjeval bonitetne zahteve iz tega zakona oziroma Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU, ter kadar je ustrezno, drugih pravnih aktov EU, zlasti ZFK oziroma Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 35 z dne 11. 2. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne 8. 1. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/87/ES) in zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, oziroma Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267 z dne 10. 10. 2009, str. 7), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES(UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35);

č)

ali je izvedbeni načrt nameravanega posla realističen in trden z bonitetnega vidika;

d)

ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre ali je šlo v zvezi z nameravanim poslom za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, oziroma 1. členu Direktive 2015/849/EU, ali za poskus tega ali da bi nameravani posel lahko povečal tveganje takega ravnanja.

(3)

Banka Slovenije se pri presoji merila iz točke d) prejšnjega odstavka posvetuje z Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma organi, odgovornimi za nadzor drugih subjektov, ki so vključeni v nameravani posel, v skladu z Direktivo 2015/849/EU, in ustrezno upošteva:

-

informacije, ki jih je pridobila kot pristojni nadzorni organ na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma;

-

negativno mnenje Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma organa, odgovornega za nadzor drugih subjektov, ki so vključeni v nameravani posel, v skladu z Direktivo 2015/849/EU, ki ga je prejela v 30 dneh od začetka ocenjevalnega obdobja.

(4)

Negativne informacije ali negativno mnenje iz prejšnjega odstavka je lahko utemeljeni razlog za negativno mnenje Banke Slovenije o nameravanem poslu.

(5)

Banka Slovenije spremlja izvedbeni načrt iz točke č) drugega odstavka tega člena, dokler nameravani posel ni izveden.

(6)

Banka Slovenije ne sme presojati ustreznosti nameravanega posla z vidika gospodarskih potreb trga.

103. člen

(razlogi za negativno mnenje)

Banka Slovenije izda negativno mnenje o združitvi ali delitvi, če:

1.

glede nameravanega posla niso izpolnjena merila iz drugega odstavka prejšnjega člena;

2.

finančni deležnik v roku, ki ga v skladu z 99. členom tega zakona določi Banka Slovenije, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za oceno združitve ali delitve, oziroma so te nepopolne.

104. člen

(odločitev o oceni združitve ali delitve)

(1)

Odločitev o oceni združitve ali delitve se izda kot pozitivno ali negativno mnenje (odločba o pozitivnem ali negativnem mnenju o združitvi ali delitvi).

(2)

Banka Slovenije v dveh delovnih dneh po opravljeni oceni združitve ali delitve izda in odpravi obrazloženo odločbo o pozitivnem ali negativnem mnenju.

(3)

Finančni deležniki odločbo o pozitivnem mnenju pošljejo sodnemu registru.

(4)

Kadar nameravani posel vključuje samo finančne deležnike iz iste skupine in Banka Slovenije do konca ocenjevalnega obdobja oziroma do poteka roka iz prvega odstavka 100. člena tega zakona ob upoštevanju morebitnega zadržanja ali podaljšanja v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 100. člena tega zakona ne izda odločbe o negativnem mnenju, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, finančnemu deležniku izdano pozitivno mnenje.

(5)

Kadar je nameravani posel združitev, ki vključuje le finančne deležnike iz iste skupine, vključno s skupino kreditnih institucij, ki so stalno povezane s centralnim organom, in ki je nadzorovana kot skupina, lahko Banka Slovenije s sklepom odloči, da ne bo ocenila združitve. Banka Slovenije o tem pred iztekom ocenjevalnega obdobja obvesti finančne deležnike.

(6)

Banka Slovenije ne opravi ocene združitve ali delitve, če je za izvedbo nameravanega posla potrebno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev iz prvega odstavka 140. člena tega zakona ali odobritev finančnega ali mešanega finančnega holdinga iz 108. člena tega zakona.

105. člen

(vpis združitve ali delitve v sodni register)

(1)

Pozitivno mnenje Banke Slovenije o združitvi ali delitvi ali sklep Banke Slovenije, da ne bo ocenila združitve, je pogoj za vpis združitve ali delitve pri finančnem deležniku v sodni register.

(2)

Pozitivno mnenje ali sklep iz prejšnjega odstavka šteje kot dovoljenje oziroma soglasje pristojnega organa za vpis združitve ali delitve v sodni register v skladu z ZGD-1.

(3)

Če v postopku ocene združitve ali delitve nastopi fikcija pozitivnega mnenja iz četrtega odstavka 104. člena tega zakona, finančni deležnik vpisu združitve ali delitve v sodni register priloži zadnje potrdilo o oddaji popolne vloge ali dopolnitve z navedbo dne izteka ocenjevalnega obdobja in o vložitvi predloga za vpis združitve ali delitve v sodni register obvesti Banko Slovenije. Banka Slovenije v 30 dneh po prejemu obvestila o vložitvi predloga registrskemu sodišču potrdi nastop fikcije ali utemelji, zakaj fikcija ni nastopila.

106. člen

(rok za izvedbo nameravanega posla)

(1)

Banka Slovenije lahko v pozitivnem mnenju o združitvi ali delitvi določi skrajni rok za izvedbo nameravanega posla.

(2)

Na podlagi obrazložene zahteve finančnega deležnika se lahko rok iz prejšnjega odstavka podaljša za največ dodatnih šest mesecev. Zahteva za podaljšanje roka mora biti vložena najmanj dva meseca pred potekom roka, določenega v pozitivnem mnenju o združitvi ali delitvi iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če finančni deležnik ne izvede nameravanega posla v roku iz prvega odstavka tega člena, pozitivno mnenje o združitvi ali delitvi preneha veljati, finančni deležnik pa mora pred izvedbo nameravanega posla pridobiti novo pozitivno mnenje.

107. člen

(podzakonski predpisi o združitvah in delitvah)

(1)

Banka Slovenije predpiše:

1.

seznam dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za oceno združitve ali delitve;

2.

podrobnejšo vsebino meril za presojo ocene združitve ali delitve.

(2)

Zahtevane informacije iz 1. točke prejšnjega odstavka so sorazmerne in primerne glede na naravo nameravanega posla ter ne vključujejo informacij, ki niso pomembne za oceno varnega in skrbnega poslovanja v okviru prvega odstavka 102. člena tega zakona.

3.7 Odobritev finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov

108. člen

(odobritev finančnega holdinga in mešanega finančnega holdinga)

(1)

Nadrejeni finančni holding Republike Slovenije, nadrejeni mešani finančni holding Republike Slovenije, EU nadrejeni finančni holding in EU nadrejeni mešani finančni holding, za nadzor nad katerimi na konsolidirani podlagi je pristojna Banka Slovenije, morajo pridobiti odobritev v skladu s tem zakonom.

(2)

Drug finančni holding ali mešani finančni holding, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, mora pridobiti odobritev Banke Slovenije v skladu s tem zakonom, kadar mora izpolnjevati zahteve na podlagi tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU na subkonsolidirani podlagi ali kadar je v skladu s 3. točko prvega odstavka 113. člena tega zakona imenovan kot odgovorni za zagotavljanje, da skupina izpolnjuje bonitetne zahteve na konsolidirani podlagi.

(3)

V primeru iz prejšnjega odstavka se določbe tega oddelka glede pristojnosti Banke Slovenije kot konsolidacijskega nadzornika smiselno uporabljajo, kadar je Banka Slovenije pristojna za izvajanje nadzora na subkonsolidirani podlagi.

(4)

Banka Slovenije redno in v vsakem primeru vsaj enkrat letno pregleda nadrejene osebe banke in preveri, ali je banka, družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je vložila zahtevo za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s prvim odstavkom 140. člena tega zakona, ali subjekt iz 3. točke prvega odstavka 113. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: imenovani subjekt) pravilno določil vse osebe, ki izpolnjujejo merila, na podlagi katerih se lahko obravnava kot nadrejeni finančni holding Republike Slovenije, nadrejeni mešani finančni holding Republike Slovenije, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding.

(5)

V primerih, ko so nadrejene osebe banke, družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je vložila zahtevo za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s prvim odstavkom 140. člena tega zakona, ali imenovanega subjekta s sedežem v Republiki Sloveniji v drugi državi članici, Banka Slovenije pri izvajanju pregleda iz prejšnjega odstavka tesno sodeluje s pristojnimi organi teh držav članic.

(6)

Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi in vsako leto posodobi seznam finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov v Republiki Sloveniji, ki so pridobili odobritev ali so bili izvzeti iz odobritve v skladu s tem poglavjem. Kadar je odobreno izvzetje iz odobritve iz 113. člena tega zakona, Banka Slovenije na seznamu navede tudi imenovani subjekt.

109. člen

(zahteva za odobritev finančnega holdinga in mešanega finančnega holdinga)

(1)

Zahteva za odobritev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz prejšnjega člena se vloži pri Banki Slovenije.

(2)

Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vključevati:

1.

organizacijsko strukturo skupine, katere del je finančni holding ali mešani finančni holding, z jasno navedbo njegovih podrejenih družb in po potrebi nadrejenih oseb ter kraj in vrsto dejavnosti, ki jo opravlja vsak subjekt v skupini;

2.

informacije v zvezi z imenovanjem najmanj dveh oseb, ki dejansko vodita finančni holding ali mešani finančni holding, vključno z informacijami o izpolnjevanju pogojev iz 47. in 62. člena tega zakona;

3.

če je podrejena družba finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga banka, informacije v zvezi z delničarji in družbeniki glede:

-

oseb, ki bodo pridobile kvalificirani delež v banki, in višine kvalificiranega deleža, ki ga bo pridobil posamezni imetnik ali 20 največjih delničarjev banke, in višino deleža, ki ga bo pridobil posamezni imetnik;

-

primernosti delničarjev in družbenikov banke v skladu z izpolnjevanjem meril iz 87. člena tega zakona;

-

oseb, ki bodo z banko v razmerju tesne povezanosti, z opisom teh povezanosti;

4.

notranjo organiziranost in razdelitev nalog v skupini;

5.

vse druge informacije, ki bi lahko bile potrebne za oceno odobritve v skladu s 111. členom tega zakona.

(3)

Banka Slovenije lahko za presojo odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahteva predložitev dodatnih informacij.

(4)

EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding iz prejšnjega člena, ki ima sedež v drugi državi članici, pošlje zahtevo za odobritev skupaj z informacijami iz drugega odstavka tega člena tudi pristojnemu organu te države članice.

110. člen

(vpliv na druge postopke)

(1)

Kadar Banka Slovenije ni konsolidacijski nadzornik in postopek odobritve ali izvzetja finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga poteka hkrati s postopkom izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev na podlagi prvega odstavka 140. člena tega zakona, postopkom ocene primernosti kvalificiranega imetnika na podlagi 87. člena tega zakona ali postopkom ocene pridobitve ali odsvojitve pomembnega deleža na podlagi 262. člena tega zakona, se Banka Slovenije po potrebi usklajuje s konsolidacijskim nadzornikom in kadar sta različna, s pristojnim organom države članice, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

(2)

Kadar postopek odobritve ali izvzetja finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga poteka hkrati s postopkom ocene primernosti kvalificiranega imetnika na podlagi 87. člena tega zakona ali postopkom ocene pridobitve ali odsvojitve pomembnega deleža na podlagi 262. člena tega zakona, se ocenjevalno obdobje iz prvega odstavka 88. člena tega zakona ali 260. člena tega zakona začasno prekine. Prekinitev traja, dokler se ne zaključi postopek odobritve ali izvzetja iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

(3)

Kadar postopek odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga poteka hkrati s postopkom ocene ustreznosti pomembnega deleža iz 262. člena tega zakona, se Banka Slovenije, ki ni konsolidacijski nadzornik, za namen presoje odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga usklajuje s konsolidacijskim nadzornikom, in kadar sta različna, s pristojnim organom države članice, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

111. člen

(pogoji za odobritev)

(1)

Banka Slovenije odobri finančni holding ali mešani finančni holding, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

notranja ureditev in razdelitev nalog v skupini sta ustrezni za izpolnjevanje zahtev, naloženih s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, in sta zlasti učinkoviti za:

-

usklajevanje vseh podrejenih družb finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, vključno z ustrezno razdelitvijo nalog med podrejenimi institucijami, kjer je to potrebno;

-

preprečevanje ali upravljanje nasprotij v skupini in

-

uveljavljanje politik na ravni skupine, ki jih za celotno skupino določi nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding;

2.

organizacijska struktura skupine, katere del je finančni holding ali mešani finančni holding, ne ovira ali drugače preprečuje učinkovitega nadzora podrejenih institucij ali nadrejenih institucij v zvezi s posamičnimi, konsolidiranimi, in če je ustrezno, subkonsolidiranimi zahtevami, ki veljajo zanje. Pri ocenjevanju tega merila se upoštevajo predvsem:

-

položaj finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v večplastni skupini,

-

lastniška struktura in

-

vloga finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v večplastni skupini;

3.

kvalificirani delničarji ali družbeniki banke izpolnjujejo merila iz 87. člena tega zakona, oziroma če teh ni, je banka Banko Slovenije obvestila o 20 največjih delničarjih ali družbenikih;

4.

razmerja tesne povezanosti ne preprečujejo učinkovitega izvajanja nadzora;

5.

zakoni in drugi predpisi v tretji državi, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je banka v razmerju tesne povezanosti, ali težave pri izvajanju navedenih zakonov in drugih predpisov, ne preprečujejo učinkovitega izvajanja nadzora;

6.

osebe, ki dejansko vodijo finančni holding ali mešani finančni holding, izpolnjujejo vse zahteve, ki veljajo za upravljalni organ banke iz oddelka 3.4 tega zakona.

(2)

Banka Slovenije zavrne odobritev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. Ob zavrnitvi lahko Banka Slovenije po potrebi odredi kateri koli ukrep iz 377. člena tega zakona, s katerim se zagotovijo kontinuiteta in celovitost konsolidiranega nadzora ter izpolnjevanje zahtev iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani podlagi.

(3)

Za postopek odločanja o odobritvi finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga se smiselno uporabljajo določbe oddelka 16.2 tega zakona.

112. člen

(zahteva za izvzetje iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga in izključitve iz obsega konsolidacije)

(1)

Finančni holding ali mešani finančni holding lahko zaprosi za izvzetje iz odobritve na podlagi 108. člena tega zakona, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 113. člena tega zakona.

(2)

Zahteva za izvzetje iz prejšnjega odstavka mora vključevati:

-

informacije in dokumentacijo o finančnem holdingu ali mešanem finančnem holdingu ter skupini, katere del je,

-

informacije in dokumentacijo o izpolnjevanju meril za izvzetje iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, kot so predpisana s podzakonskim aktom, izdanim na podlagi 118. člena tega zakona.

(3)

Zahteva za izvzetje iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ter za izključitev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz obsega konsolidacije, za nadzor, nad katerim je kot konsolidacijski nadzornik pristojna Banka Slovenije, se vloži pri Banki Slovenije.

(4)

EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding iz 108. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, pošlje zahtevo za izvzetje skupaj z informacijami iz prvega odstavka tega člena tudi pristojnemu organu te države članice.

(5)

Za postopek odločanja o izvzetju finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga in postopek izključitve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz obsega konsolidacije se smiselno uporabljajo določbe oddelka 16.2 tega zakona.

113. člen

(izvzetje iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga in izključitev iz obsega konsolidacije)

(1)

Banka Slovenije na podlagi zahteve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga tega izvzame iz odobritve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

osnovna dejavnost finančnega holdinga je pridobivanje deležev v podrejenih družbah, pri mešanem finančnem holdingu pa je osnovna dejavnost glede na institucije ali finančne institucije pridobivanje deležev v podrejenih družbah;

2.

finančni holding ali mešani finančni holding ni imenovan kot subjekt v postopku reševanja v nobeni skupini za reševanje v okviru skupine v skladu s strategijo reševanja, ki jo Banka Slovenije za reševanje določi na podlagi ZRPPB-1 oziroma Direktive 2014/59/EU;

3.

podrejena kreditna institucija ali podrejeni finančni holding ali mešani finančni holding, ki je pridobil odobritev v skladu z drugim odstavkom 108. člena tega zakona ali prvim odstavkom 21.a člena Direktive 2013/36/EU, je imenovan kot odgovoren za zagotavljanje, da skupina izpolnjuje bonitetne zahteve na konsolidirani podlagi, ter ima na voljo vsa potrebna sredstva in pravna pooblastila za učinkovito izpolnjevanje teh obveznosti;

4.

finančni holding ali mešani finančni holding ne sodeluje pri sprejemanju upravljavskih, operativnih ali finančnih odločitev, ki vplivajo na skupino ali njene podrejene družbe, ki so banke, institucije ali finančne institucije;

5.

ne obstajajo ovire za učinkovit nadzor skupine na konsolidirani podlagi.

(2)

Banka Slovenije lahko za presojo izvzetja iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahteva predložitev dodatnih informacij.

(3)

Banka Slovenije zavrne izvzetje finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru finančni holding ali mešani finančni holding zaprosi za odobritev v skladu s 108. členom tega zakona.

(4)

Finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so izvzeti iz odobritve v skladu s prvim odstavkom tega člena, niso izključeni iz obsega konsolidacije, kakor je določena v tem zakonu, Direktivi 2013/36/EU in Uredbi 575/2013/EU.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik na podlagi zahteve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga za vsak primer posebej dovoli, da se finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so izvzeti iz odobritve v skladu s prvim odstavkom tega člena, izključijo iz obsega konsolidacije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

izključitev ne vpliva na učinkovitost nadzora podrejene kreditne institucije ali skupine;

b)

finančni holding ali mešani finančni holding nima izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, razen izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v podrejeni kreditni instituciji ali vmesni nadrejeni finančni holding ali mešani finančni holding, ki obvladuje podrejeno kreditno institucijo;

c)

finančni holding ali mešani finančni holding ne uporablja finančnega vzvoda v pomembnem obsegu in nima izpostavljenosti, ki niso povezane z njegovim lastništvom v podrejeni kreditni instituciji ali v vmesnem nadrejenem finančnem holdingu ali mešanem finančnem holdingu, ki obvladuje podrejeno kreditno institucijo.

(6)

Banka Slovenije lahko za presojo izključitve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz obsega konsolidacije iz prejšnjega odstavka zahteva predložitev dodatnih informacij.

114. člen

(obveščanje o spremembah)

Finančni holding in mešani finančni holding morata Banko Slovenije takoj obvestiti o vsaki spremembi organizacijske strukture skupine, kakor je opredeljena v 1. točki drugega odstavka 109. člena tega zakona, in o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na izpolnjevanje pogojev iz 111. in 113. člena tega zakona.

115. člen

(stalno spremljanje izpolnjevanja pogojev)

(1)

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik stalno spremlja izpolnjevanje pogojev iz 111. in 113. člena tega zakona. V ta namen lahko Banka Slovenije od finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga kadar koli zahteva predložitev potrebnih informacij in dokumentacije.

(2)

Banka Slovenije navedene informacije izmenjuje s pristojnim organom v državi članici, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz 108. člena tega zakona.

(3)

Če Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik ugotovi, da finančni holding ali mešani finančni holding ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 111. člena tega zakona, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu z odredbo naloži, da zagotovi oziroma znova vzpostavi kontinuiteto in celovitost konsolidiranega nadzora ter zagotovi izpolnjevanje zahtev iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani podlagi. Banka Slovenije finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu v odredbi izreče tudi ustrezne nadzorniške ukrepe iz 377. člena tega zakona. Pri uporabi nadzorniških ukrepov v zvezi z mešanim finančnim holdingom se upošteva njihov vpliv na finančni konglomerat.

(4)

Kadar Banka Slovenije ugotovi, da pogoji za izvzetje po 113. členu tega zakona niso več izpolnjeni, o tem izda ugotovitveno odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenehanju izvzetja iz odobritve).

(5)

Banka Slovenije v odločbi o prenehanju izvzetja iz odobritve določi rok, v katerem mora finančni holding ali mešani finančni holding zaprositi za odobritev v skladu s 108. členom tega zakona.

(6)

Če finančni holding ali mešani finančni holding v roku, določenem v odločbi o prenehanju izvzetja iz odobritve, ne zaprosi za odobritev iz 108. člena tega zakona, Banka Slovenije finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu izda odredbo za vzpostavitev skladnosti v skladu s 377. členom tega zakona.

116. člen

(sodelovanje z drugimi pristojnimi organi)

(1)

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik v zvezi z odločitvami o odobritvi finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz prvega ali drugega odstavka 111. člena tega zakona, izvzetju iz odobritve iz prvega odstavka 113. člena tega zakona, izključitvi iz obsega konsolidacije iz petega odstavka 113. člena tega zakona ter o nadzorniških ukrepih iz tretjega odstavka 115. člena in 377. člena tega zakona tesno sodeluje in se posvetuje s pristojnim organom iz druge države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding.

(2)

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik pripravi oceno v zvezi z odločitvami iz prvega in drugega odstavka 111. člena, prvega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 115. člena ter 377. člena tega zakona v obliki predloga skupne odločitve ter jo pošlje pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding. Banka Slovenije stori vse, kar je v njeni moči, da se skupna odločitev sprejme v dveh mesecih, po tem ko Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik pošlje oceno v zvezi z navedenimi odločitvami pristojnemu organu.

(3)

Kadar Banka Slovenije ni konsolidacijski nadzornik, ampak pristojni organ države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding, Banka Slovenije sodeluje pri skupni odločitvi s konsolidacijskim nadzornikom glede odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, o izvzetju iz odobritve, o izključitvi iz obsega konsolidacije in o uporabi nadzorniških ukrepov. Banka Slovenije stori vse, kar je v njeni moči, da se skupna odločitev sprejme v dveh mesecih od dneva, ko Banka Slovenije prejme oceno navedenih odločitev konsolidacijskega nadzornika.

(4)

Kadar Banka Slovenije ni konsolidacijski nadzornik, ampak pristojni organ države članice, v kateri ima finančni holding ali mešani finančni holding sedež, in skupne odločitve ni mogoče neposredno uporabiti v Republiki Slovenije, Banka Slovenije odloči o izvedbi skupne odločitve v Republiki Sloveniji.

(5)

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik o skupni odločitvi, ki je ustrezno dokumentirana in utemeljena, obvesti finančni holding ali mešani finančni holding.

(6)

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik v primeru nestrinjanja glede odločitve, za katero v skladu s prvim odstavkom tega člena velja dolžnost posvetovanja, ne sprejme odločitve, ampak zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Zadevni pristojni organi sprejmejo skupno odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Po izteku dvomesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu.

(7)

Banka Slovenije lahko kot pristojni organ v državi članici, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, v primeru nestrinjanja v okviru posvetovanja zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(8)

Če je oseba iz 108. člena tega zakona mešani finančni holding ali EU mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije pri sprejemu odločitev oziroma skupnih odločitev iz prvega in drugega odstavka 111. člena, prvega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 115. člena in 377. člena tega zakona kot konsolidacijski nadzornik pridobi soglasje koordinatorja oziroma kot pristojni organ v državi članici, v kateri je sedež mešanega finančnega holdinga, sodeluje pri pridobitvi soglasja koordinatorja, kakor je določeno v 19., 20. in 21. členu ZFK oziroma 10. členu Direktive 2002/87/ES. Če koordinator ne da soglasja iz prejšnjega stavka oziroma da nesoglasje, Banka Slovenije ali drug pristojni organ pošlje zahtevo Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU ali Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter pri sprejetju končne odločitve upošteva odločitev evropskega nadzornega organa. Odločitev, sprejeta na podlagi tega člena, ne posega v obveznosti mešanega finančnega holdinga iz ZFK, Direktive 2002/87/ES ali zakona, ki ureja zavarovalništvo, oziroma Direktive 2009/138/ES.

117. člen

(rok za odločitev)

(1)

Kadar Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik na podlagi drugega odstavka 111. člena tega zakona ali tretjega odstavka 113. člena tega zakona zavrne odobritev ali izvzetje iz odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, vložnika obvesti o zavrnitvi in razlogih zanjo v štirih mesecih od prejema popolne vloge.

(2)

Banka Slovenije odločitev o odobritvi ali zavrnitvi odobritve v vsakem primeru sprejme najpozneje v šestih mesecih od prejema vloge.

118. člen

(podzakonski predpis v zvezi z odobritvijo oziroma izvzetjem iz odobritve finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov)

Banka Slovenije lahko s podzakonskim aktom določi podrobnejša pravila glede:

-

dokumentacije in informacij, ki se priložijo zahtevi za odobritev finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov iz 109. člena tega zakona;

-

dokumentacije in informacij, ki se priložijo zahtevi za izvzetje iz odobritve finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov ali njune izključitve iz obsega konsolidacije iz 113. člena tega zakona.

3.8 Izključitev uporabe ZPre-1

119. člen

(izjeme od ZPre-1 glede obvezne prevzemne ponudbe)

(1)

Poleg primerov, določenih v ZPre-1, obvezne prevzemne ponudbe ni zavezan dati imetnik, ki je dosegel prevzemni prag v banki zaradi pridobitve delnic banke v postopku povečanja osnovnega kapitala banke:

1.

na podlagi dodatnega ukrepa Banke Slovenije v skladu s 345. členom tega zakona ali ukrepa zgodnjega posredovanja v skladu s 348. členom tega zakona ali

2.

na podlagi konverzije kapitalskih instrumentov banke, ki jih lahko banka upošteva pri izračunu kapitala in ki se ob nastopu objektivnega pogoja konvertirajo v delnice banke.

(2)

Imetnik lahko uveljavlja izjemo iz 1. točke prejšnjega odstavka, če predhodno pridobi soglasje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda soglasje, če je povečanje osnovnega kapitala nujno, da se zagotovi kapitalska ustreznost banke v skladu z zahtevami Banke Slovenije. Banka Slovenije o izdaji soglasja in konverziji iz 2. točke prejšnjega odstavka obvesti agencijo, pristojno za finančne trge.

(3)

Za osebe, ki so dosegle prevzemni prag v banki, se ne uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka 22.b člena ZPre-1.

(4)

Obveznost dati prevzemno ponudbo v skladu z ZPre-1 nastane za imetnika iz prvega odstavka tega člena ob prvi nadaljnji pridobitvi delnic banke, pri kateri ni izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka ali niso podani drugi razlogi v skladu z ZPre-1, zaradi katerih imetnik ni zavezan dati prevzemne ponudbe, če ob pridobitvi novih delnic banke imetnik še dosega prevzemni prag.

120. člen

(izjeme od ZPre-1 glede uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic banke)

(1)

Agencija, pristojna za finančne trge, v postopku izdaje soglasja na podlagi petega odstavka 22.b člena ZPre-1 pridobi mnenje Banke Slovenije glede potrebnosti ukrepov za stabilizacijo poslovanja banke. Delničar v zvezi z zahtevo za izdajo soglasja agencije, pristojne za finančne trge, iz prejšnjega stavka ni zavezan dodatno predložiti mnenja izvedenca iz šestega odstavka 22.b člena ZPre-1.

(2)

Agencija, pristojna za finančne trge, izda soglasje za uresničevanje glasovalnih pravic delničarja na skupščini banke, če iz mnenja Banke Slovenije izhaja, da je povečanje osnovnega kapitala banke nujno, da se zagotovita stabilno poslovanje banke in izpolnjevanje zahtev pristojnega organa.

(3)

Če je delničar iz prvega odstavka tega člena sodeloval pri povečanju osnovnega kapitala banke pod pogoji iz prejšnjega člena tako, da ima po povečanju osnovnega kapitala banke najmanj enak delež v kapitalu banke, kot ga je imel pred povečanjem osnovnega kapitala banke, lahko delničar uveljavlja prenehanje prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz teh delnic, ki jo je izrekla agencija, pristojna za finančne trge, do prve nadaljnje pridobitve delnic banke, pri kateri niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, če še dosega prevzemni prag.

121. člen

(izjeme od ZPre-1 glede prevzemne ponudbe banke za vrednostne papirje ciljne družbe)

(1)

Poleg primerov, določenih v ZPre-1, obvezne prevzemne ponudbe v skladu z ZPre-1 ni zavezana dati banka, ki je dosegla prevzemni prag v ciljni družbi zaradi pridobitve delnic ali drugih vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so izročeni banki kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke v skladu s tem zakonom.

(2)

O pridobitvi vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora banka obvestiti agencijo, pristojno za finančne trge, v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.

(3)

Obveznost dati prevzemno ponudbo v skladu z ZPre-1 nastane za banko iz prvega odstavka tega člena po poteku petih let od pridobitve delnic ciljne družbe, če po tem obdobju še dosega prevzemni prag v ciljni družbi.

(4)

Obveznost dati prevzemno ponudbo nastane za banko iz prvega odstavka tega člena pred potekom petih let od pridobitve delnic ciljne družbe, in sicer ob prvi nadaljnji pridobitvi delnic ciljne družbe, če banka še dosega prevzemni prag in niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena ali niso podani drugi razlogi v skladu z ZPre-1, zaradi katerih banka ni zavezana dati prevzemne ponudbe.

3.9 Redna likvidacija banke

122. člen

(sklep skupščine o likvidaciji banke)

(1)

Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka, če uprava banke pred odločanjem skupščine izdela načrt likvidacije in ga predloži Banki Slovenije v skladu s 124. členom tega zakona.

(2)

Sklep skupščine, ki je sprejet v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je ničen.

123. člen

(likvidacijski upravitelj banke)

Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.

124. člen

(načrt likvidacije)

(1)

Uprava banke mora najmanj šest mesecev pred objavo sklica skupščine, ki bo odločala o začetku postopka likvidacije banke, obvestiti Banko Slovenije o načrtu ukrepov za likvidacijo banke in zaključevanje poslov banke ter glede jamstev banke za zavarovanje terjatev upnikov.

(2)

Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka oceni ustreznost ukrepov za likvidacijo banke ter po potrebi zahteva od uprave banke ustrezne prilagoditve v načrtu, da se zavarujeta stabilnost finančnega sistema in položaj upnikov banke.

125. člen

(omejitev dovoljenja za opravljanje storitev)

Na podlagi sklepa skupščine o začetku postopka likvidacije banke Banka Slovenije z odločbo:

1.

omeji dovoljenja za opravljanje storitev, ki jih opravlja banka v skladu s tem zakonom, tako, da se določi vrsta in obseg poslov, ki jih sme opravljati banka v likvidaciji, ter določi druge pogoje v zvezi z opravljanjem teh storitev;

2.

določi, v kakšnem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona, Uredbe 575/2013/EU in predpisov, izdanih na njuni podlagi.

126. člen

(izvedba likvidacije)

Za likvidacijo banke na podlagi sklepa skupščine o začetku postopka likvidacije se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem oddelku določeno drugače.

127. člen

(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)

(1)

Če skupščina banke po izdaji odločbe iz 125. člena tega zakona odloči, da se postopek likvidacije ustavi in banka deluje dalje, lahko banka znova začne opravljati bančne, finančne in dodatne finančne storitve oziroma posle, ki so bili omejeni z odločbo iz 125. člena tega zakona, če pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.

(2)

Predlogu za vpis sklepa iz prejšnjega odstavka v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje za opravljanje storitev.

128. člen

(prenehanje opravljanja bančnih storitev zaradi spremembe dejavnosti banke)

Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.

4. POGLAVJE: POSLOVNE KNJIGE, LETNO POROČILO IN DODATNA RAZKRITJA

129. člen

(poslovne knjige in letna poročila bank)

(1)

Za poslovne knjige in letna poročila bank ter za revizijski pregled letnih poročil bank se uporabljajo splošna pravila, določena v osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje, če niso v tem poglavju določena posebna pravila. V zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili bank se ne uporablja 5. točka prvega odstavka 685. člena ZGD-1.

(2)

Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke ter sestavljati poročila v skladu s tem zakonom, predpisi iz prejšnjega odstavka ter podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi 136. člena tega zakona.

130. člen

(posebna pravila za poslovne knjige, letna poročila in poročila o finančnih informacijah bank)

(1)

Banka mora voditi glavno knjigo na podlagi internega kontnega okvira.

(2)

Poslovno leto za sestavo računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki so sestavni del letnega in konsolidiranega letnega poročila banke, mora biti enako koledarskemu letu.

(3)

Banka mora Banki Slovenije sporočati finančne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi.

131. člen

(posebne zahteve glede razkritij)

(1)

Banka Slovenije lahko s podzakonskim aktom:

-

od bank zahteva pogostejša razkritja informacij iz 8. dela Uredbe 575/2013;

-

določi roke, v katerih morajo banke, razen majhnih in nekompleksnih bank, Evropskemu bančnemu organu predložiti informacije o razkritjih za njihovo objavo na spletni strani Evropskega bančnega organa za centralizirana razkritja;

-

od bank zahteva uporabo posebnih medijev in mest za objave, ki niso spletna stran Evropskega bančnega organa za centralizirana razkritja ali računovodski izkazi bank.

(2)

Banka mora na svojih uradnih spletnih straneh javno pojasniti način izpolnjevanja zahtev, ki so določene s predpisi iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona glede:

1.

ureditve notranjega upravljanja banke in organizacijske strukture banke;

2.

politike izbora članov upravljalnega organa iz 41. člena tega zakona ter

3.

politike prejemkov iz 220. do 222. člena tega zakona.

(3)

Nadrejena banka v Republiki Sloveniji mora letno javno objaviti na svojih uradnih spletnih straneh opis pravne in organizacijske strukture bančne skupine, vključno z opisom ureditve notranjega upravljanja v skladu s 177. členom tega zakona, ureditve glede razmerij tesne povezanosti in ureditve upravljanja v podrejenih družbah v skladu s 183. členom tega zakona, ali se namesto objave tega opisa sklicevati na enakovredne informacije.

132. člen

(predložitev letnega poročila Banki Slovenije)

(1)

Banka mora v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne pozneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta, Banki Slovenije predložiti:

1.

letno poročilo,

2.

revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1,

3.

in kadar je to ustrezno, revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti iz tretjega odstavka 57. člena ZGD-1.

(2)

Če mora banka pripraviti konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revizijski pregled in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo prejšnji odstavek ter 133. do 135. člen tega zakona.

133. člen

(dodatna pravila o revizijskem pregledu)

(1)

Za revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevi poročili iz prejšnjega člena se uporabljajo prvi, drugi in tretji odstavek 57. člena ZGD-1.

(2)

Za revizijski pregled letnega poročila iz prejšnjega odstavka imenuje banka revizijsko družbo za obdobje, ki ne sme biti krajše od treh poslovnih let. Revizijski pregled letnega poročila banke lahko opravlja posamezna revizijska družba neprekinjeno za največ deset poslovnih let s prekinitvijo za obdobje najmanj naslednjih štirih poslovnih let.

(3)

Prejšnji odstavek se ne uporablja za banke in hranilnice, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), subjekt javnega interesa.

(4)

Banka ali revizijska družba lahko odpove pogodbo o revizijskem pregledu iz 57. člena ZGD-1 pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe. Pogodba o revizijskem pregledu se odpoveduje sodno. Uprava banke lahko pogodbo o revizijskem pregledu odpove pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le s soglasjem nadzornega sveta in po posvetovanju z revizijsko komisijo.

(5)

Banka mora pisno obvestiti Banko Slovenije o razrešitvi ali odstopu revizijske družbe pred pogodbeno dogovorjenim rokom in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop.

(6)

Banka Slovenije lahko od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.

(7)

Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevi poročili nista pripravljeni v skladu s 57. členom ZGD-1, lahko Banka Slovenije zahteva dopolnitev ali popravek pregleda ali poročil.

134. člen

(obveznosti revizijske družbe v razmerju do Banke Slovenije)

(1)

Revizijska družba, ki opravlja revizijski pregled letnega poročila banke, mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsakem dejstvu ali okoliščini, ki jo je ugotovila pri revizijskem pregledu in ki lahko pomeni enega od teh položajev:

1.

pomembno kršitev predpisov iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona;

2.

lahko vpliva na nemoteno poslovanje banke ali

3.

lahko privede do revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.

(2)

Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z banko na podlagi obvladovanja.

(3)

Revizijska družba mora Banki Slovenije na njeno zahtevo poslati tudi druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom.

(4)

Pošiljanje podatkov Banki Slovenije v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.

(5)

Če revizijska družba krši obveznosti iz tega člena, lahko Banka Slovenije od banke zahteva, da imenuje drugo revizijsko družbo.

135. člen

(objava revidiranega letnega poročila banke)

(1)

Banka mora v štirih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti letno poročilo skupaj z revizorjevima poročiloma iz 57. člena ZGD-1.

(2)

Če letnega poročila do roka iz prejšnjega odstavka še ni sprejel pristojni organ banke, mora banka v navedenem roku objaviti sestavljeno letno poročilo, ki ga mora uprava banke predložiti nadzornemu svetu po tretjem odstavku 272. člena ZGD-1 (v nadaljnjem besedilu: sestavljeno letno poročilo), in na to v objavi opozoriti.

(3)

V primeru iz prejšnjega odstavka mora banka v petnajstih dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ banke pri sprejetju letnega poročila ni spremenil sestavljenega letnega poročila, lahko banka namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ banke sprejel letno poročilo z vsebino sestavljenega letnega poročila.

(4)

Banka mora zagotoviti, da ostanejo letno poročilo in revizorjevi poročili iz 57. člena ZGD-1 dostopni na njenih uradnih spletnih straneh najmanj deset let po njihovi objavi.

(5)

Banka mora v petnajstih dneh po sprejetju letnega poročila, vendar najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevima poročiloma iz 57. člena ZGD-1 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave.

(6)

Podružnica banke države članice ali banke tretje države mora na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti slovenski prevod računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov banke države članice ali banke tretje države skupaj z revizorjevim poročilom ter povezavo do spletne strani, na kateri sta dostopna njeno revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo, najpozneje v 15 dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža banke. Če letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke države članice ali banke tretje države ni bilo sestavljeno v skladu z MSRP oziroma Direktivo 2013/34/EU in Direktivo 86/635/EGS ali na enakovreden način, mora podružnica v istem roku razkriti v slovenskem jeziku računovodsko poročilo za dejavnosti podružnice v skladu s tem zakonom.

136. člen

(podzakonski predpisi o poslovnih knjigah in letnih poročilih banke)

Banka Slovenije v zvezi s poslovnimi knjigami in letnimi poročili banke predpiše:

1.

vsebino glavne knjige v okviru vodenja poslovnih knjig ter vrste in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke;

2.

podrobnejšo vsebino, obliko in način pošiljanja letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila;

3.

podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk;

4.

podrobnejšo vsebino, obliko, način, pogostost in roke za pošiljanje finančnih informacij iz tretjega odstavka 130. člena tega zakona.

5. POGLAVJE: OPRAVLJANJE STORITEV BANK

5.1 Splošne določbe

137. člen

(sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev)

(1)

Depozit za namen opredelitve sprejemanja depozitov je vsako vplačilo denarnih sredstev ene osebe (v nadaljnjem besedilu: vplačnik) v korist druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik vplačila), ki je opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali na podlagi drugega pravnega posla, pri katerem vplačnik pridobi pravico od prejemnika vplačila zahtevati vrnitev vplačanih denarnih sredstev v določenih rokih, ter pogodba ali drugi pogoji, ki veljajo med strankama, ne določajo dodatnih pogojev, ki izključujejo ali omejujejo uveljavljanje pravice do vračila vplačanih denarnih sredstev.

(2)

Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti je sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od nepoučenih oseb.

(3)

Nepoučena oseba je oseba, ki ni profesionalna stranka v skladu z Uredbo 2017/1129/EU.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se po tem zakonu za sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev ne šteje:

1.

ponudba za vplačilo dolžniških vrednostnih papirjev izdajatelja, ki ni kreditna institucija, razen če izdajatelj hkrati kot osnovno dejavnost opravlja storitve kreditiranja;

2.

ponudba, ki je naslovljena izključno na profesionalne stranke, kakor so opredeljene v Uredbi 2017/1129/EU.

(5)

V primeru dvoma Banka Slovenije odloči, ali se ponudba ali drug posel šteje za sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti.

138. člen

(opravljanje bančnih storitev)

Na območju Republike Slovenije lahko bančne storitve opravlja:

1.

banka, ki je v skladu s tem zakonom pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev;

2.

banka države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije;

3.

družba iz tretje države, ki v matični državi lahko opravlja bančne storitve, v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico iz tretje države in pridobi dovoljenje za podružnico iz tretje države v Republiki Sloveniji.

139. člen

(prepoved opravljanja storitev sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti)

(1)

Nihče drug razen oseb iz prejšnjega člena ne sme na območju Republike Slovenije sprejemati depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti.

(2)

Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja:

1.

za sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od Banke Slovenije, Republike Slovenije ter njenih regionalnih in lokalnih oblasti ali od mednarodnih organizacij, katerih članica je ena ali več držav članic;

2.

v drugih primerih, ki so predvideni s predpisi Republike Slovenije ali predpisi EU, če so te storitve predmet urejanja in nadzora, s katerimi se zagotavlja zaščita vlagateljev in investitorjev.

5.2 Dovoljenje za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev

140. člen

(dovoljenje za opravljanje storitev)

(1)

Družba s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, potem ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU.

(2)

Banka lahko začne opravljati finančne storitve in dodatne finančne storitve na območju Republike Slovenije, potem ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek sme banka opravljati dodatne finančne storitve iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožne storitve iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona, če o tem predhodno obvesti Banko Slovenije v skladu s 141. členom tega zakona.

(4)

Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 na območju Republike Slovenije kot kreditna družba, potem ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU.

141. člen

(obvestilo o opravljanju pomožnih storitev in kreditnega posredništva pri potrošniških in drugih kreditih)

(1)

Pred začetkom opravljanja dodatnih finančnih storitev iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožnih storitev iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona mora banka o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.

(2)

Banka obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati tudi:

1.

podrobnejši opis storitev, ki jih banka namerava opravljati,

2.

opis ureditve notranjega upravljanja iz 177. člena tega zakona v zvezi s storitvami iz prejšnjega odstavka.

(3)

Banka lahko začne opravljati storitve iz prvega odstavka tega člena:

-

z dnem, ko prejme obvestilo Banke Slovenije, da obvestilo banke izpolnjuje zahteve iz prejšnjega odstavka in da predlagano opravljanje poslov vsebinsko spada v opredelitev storitev iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in tretjega odstavka 37. člena tega zakona;

-

z iztekom enega meseca od dneva, ko je Banka Slovenije prejela obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka, če do izteka tega roka ne prejme obvestila Banke Slovenije iz prejšnje alineje ali zahteve Banke Slovenije za predložitev dodatnih informacij.

142. člen

(območje opravljanja storitev)

(1)

Banka sme bančne in finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati na območju Republike Slovenije, opravljati tudi:

1.

na območju druge države članice: bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 5.4.1 tega zakona;

2.

na območju tretje države: prek podružnice, če so izpolnjeni pogoji iz pododdelka 5.4.2 tega zakona.

(2)

Banka sme dodatne finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v Republiki Sloveniji, opravljati tudi v drugi državi članici ali v tretji državi pod pogoji, ki jih za opravljanje teh storitev določajo predpisi te države.

143. člen

(dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)

Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pred vpisom ustanovitve banke v sodni register.

144. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)

(1)

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev se vloži pri Banki Slovenije.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je treba priložiti:

1.

statut banke v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;

2.

poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati tudi:

-

podrobnejši opis storitev, ki jih banka namerava opravljati,

-

opis ureditve notranjega upravljanja iz 177. člena tega zakona,

-

finančni načrt, vključno s projekcijo izpolnjevanja kapitalskih zahtev;

3.

seznam oseb, ki bodo pridobile kvalificirani delež v banki, in višino kvalificiranega deleža, ki ga bo pridobil posamezni imetnik, ali če v banki ne bo imetnikov kvalificiranih deležev, seznam 20 največjih delničarjev banke in višino deleža, ki ga bo pridobil posamezni delničar ob ustanovitvi banke;

4.

seznam oseb, ki bodo z banko v razmerju tesne povezanosti, z opisom načina teh povezav;

5.

organizacijsko strukturo banke, vključno z navedbo nadrejenih oseb, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov znotraj skupine;

6.

zahteve za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcij članov uprave v skladu z 49. členom tega zakona in funkcij članov nadzornega sveta v skladu s 64. členom tega zakona;

7.

druge dokaze, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

(3)

Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi finančne ali dodatne finančne storitve, mora vložnik vložiti zahtevo in predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev.

(4)

Vložnik mora zagotoviti, da hkrati z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev osebe, ki bodo z ustanovitvijo banke pridobile kvalificirani delež v banki, vložijo zahteve za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev v banki v skladu s 85. členom tega zakona.

145. člen

(posvetovanje s pristojnimi organi držav članic)

(1)

Banka Slovenije se v zvezi s presojo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev posvetuje s pristojnim organom države članice, če bo:

1.

banka podrejena banki države članice,

2.

banka podrejena nadrejeni družbi banke države članice,

3.

banko obvladovala ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje banko države članice.

(2)

Banka Slovenije se v zvezi z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev posvetuje z organom države članice, ki je pristojen za nadzor nad zavarovalnicami ter za nadzor nad investicijskimi podjetji, če bo:

1.

banka podrejena investicijskemu podjetju ali zavarovalnici države članice,

2.

banka podrejena nadrejeni družbi investicijskega podjetja ali zavarovalnice države članice,

3.

banko obvladovala ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje investicijsko podjetje ali zavarovalnico države članice.

(3)

Banka Slovenije v okviru posvetovanja na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena pridobi mnenje pristojnega ali nadzornega organa države članice predvsem glede okoliščin, ki so pomembne za presojo primernosti imetnikov kvalificiranih deležev ter za presojo ugleda in izkušenj članov organov upravljanja banke, ki sodelujejo pri upravljanju drugih družb v skupini, ki so pomembne.

146. člen

(združitev odločitev o zahtevi za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)

Banka Slovenije pri odločanju o zahtevi za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev odloči tudi o:

-

zahtevi za oceno primernosti za pridobitev kvalificiranega deleža,

-

zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,

-

zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta,

-

zahtevi banke za opravljanje finančnih storitev.

147. člen

(odločanje o zahtevi za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)

(1)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, če niso izpolnjene zahteve glede:

1.

statusnega ustroja banke v skladu z določbami oddelkov 3.1 do 3.5 tega zakona, vključno s pogoji za nenasprotovanje pridobitvi kvalificiranih deležev kvalificiranim imetnikom ter pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcij članov upravljalnih organov te banke, ali

2.

ureditve notranjega upravljanja v skladu s 177. členom tega zakona, ki omogoča preudarno in učinkovito upravljanje tveganj, ali

3.

pogojev za izvajanje učinkovitega nadzora v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU, zlasti če bo zaradi tesnih povezav banke z drugimi osebami oteženo izvajanje takega nadzora, ali

4.

zagotavljanja ustreznega kapitala, kakor je opredeljen v poslovnem načrtu iz 2. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, kadar zakoni in drugi predpisi v tretji državi, ki veljajo za eno ali več oseb, ki so v razmerju tesne povezanosti z banko, ali težave pri izvajanju navedenih zakonov in drugih predpisov, preprečujejo učinkovito izvajanje nadzora nad banko.

(3)

Če Banka Slovenije ugotovi, da razlogi iz prvega ali drugega odstavka tega člena za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev niso podani, zahtevo za izdajo dovoljenja pošlje Evropski centralni banki v skladu s 14. členom in točko (a) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU ter o tem obvesti stranke postopka. Postopek odločanja o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev se nadaljuje pred Evropsko centralno banko v skladu z Uredbo 1024/2013/EU.

(4)

V dovoljenju za opravljanje bančnih storitev se lahko, z namenom da se preprečijo kršitve tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU, določijo pogoji ali omejitve za opravljanje storitev, za katere se izdaja dovoljenje.

148. člen

(dovoljenje za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev)

(1)

Banka, ki namerava po ustanovitvi začeti opravljati finančne storitve iz 5. člena tega zakona ali dodatne finančne storitve iz 6. člena tega zakona, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, razen za storitve iz tretjega odstavka 140. člena tega zakona.

(2)

Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev iz prejšnjega odstavka pred začetkom opravljanja teh storitev.

149. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev)

(1)

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev se vloži pri Banki Slovenije.

(2)

Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora banka priložiti:

1.

poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati tudi:

-

podrobnejši opis dejavnosti, ki jih banka namerava opravljati, in

-

opis ureditve notranjega upravljanja iz 177. člena tega zakona;

2.

druge informacije in dokazila, iz katerih izhaja, da bo banka v zvezi z izvajanjem načrtovanih storitev zagotavljala varno in skrbno upravljanje banke;

3.

dokaze o izpolnjevanju pogojev, ki jih za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka določajo drugi predpisi;

4.

finančni načrt, vključno s projekcijo izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

(3)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih ali dodatnih finančnih storitev banke, če:

1.

načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 177. člena tega zakona ni ustrezna in primerna za upravljanje tveganj, ki jim bo banka pri opravljanju načrtovanih storitev izpostavljena, ali

2.

banka ne izpolnjuje pogojev, ki jih za opravljanje teh storitev določajo drugi predpisi, ali

3.

ne zagotavlja ustreznega kapitala, kakor je opredeljen v poslovnem načrtu iz 2. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona.

(4)

Kadar v skladu z Uredbo 1024/2013/EU vse pristojnosti in naloge nadzora iz prvega odstavka 4. člena navedene uredbe v zvezi z banko izvaja Evropska centralna banka, se Banka Slovenije v zvezi z okoliščinami iz 1. točke prejšnjega odstavka posvetuje z Evropsko centralno banko.

(5)

Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje finančnih ali dodatnih finančnih storitev ter navede storitve, za katere se dovoljenje izdaja, če pri banki niso podani razlogi iz tretjega odstavka tega člena.

(6)

Banka Slovenije lahko, z namenom da se preprečijo kršitve tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU, v odločbi o izdaji dovoljenja določi pogoje ali omejitve za opravljanje storitev, za katere se izdaja dovoljenje.

(7)

Banka Slovenije agencijo, pristojno za finančne trge, obvešča o izdaji ali odvzemu dovoljenj iz 17. in 18. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona.

150. člen

(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev)

(1)

Dovoljenje za opravljanje posameznih storitev preneha, če banka:

1.

v enem letu od izdaje dovoljenja ne začne opravljati storitev, za katere je bilo izdano dovoljenje;

2.

za več kot šest mesecev preneha opravljati storitve;

3.

poda izjavo o prenehanju opravljanja storitev.

(2)

Če nastopijo razlogi iz prejšnjega odstavka v zvezi z opravljanjem bančnih storitev banke, Banka Slovenije izda odločbo, da je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo na podlagi zakona:

1.

v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: z dnem izteka roka;

2.

v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: z dnem, ko je banka prenehala sprejemati depozite.

(3)

Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena v zvezi z opravljanjem finančnih ali dodatnih finančnih storitev, Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da je prenehalo dovoljenje za opravljanje določenih storitev, pri katerih obstajajo okoliščine iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Če razlog iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena nastopi v zvezi z opravljanjem bančnih storitev, preneha dovoljenje za opravljanje vseh storitev, ki jih opravlja banka.

(5)

Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih, finančnih ali dodatnih finančnih storitev, za katere je dovoljenje prenehalo v skladu s tem členom:

1.

v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izteka roka, od katerega dovoljenje preneha veljati;

2.

v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ki ga banka navede v izjavi o prenehanju opravljanja.

151. člen

(podzakonski predpis v zvezi z izdajo dovoljenj za opravljanje storitev)

Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila glede:

1.

dokumentacije in informacij, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, vključno z zahtevami glede poslovnega načrta iz 2. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona;

2.

dokumentacije in informacij, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje finančnih in dodatnih finančnih storitev, ter glede statusnih sprememb, kadar se zahteva za izdajo dovoljenja v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU vloži pri Banki Slovenije.

5.3 Dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba

152. člen

(dovoljenje kreditnim družbam za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1)

(1)

Kreditna družba, ki namerava začeti opravljati katere koli investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Evropske centralne banke (dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba).

(2)

Kreditna družba mora pridobiti dovoljenje za opravljanje poslov in storitev iz prejšnjega odstavka pred začetkom opravljanja teh poslov in storitev.

(3)

Za zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 149. člen tega zakona.

(4)

Glede prenehanja dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 150. člen tega zakona.

153. člen

(dovoljenje kreditnim družbam, ki že imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1)

(1)

Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ki je že pridobila dovoljenje za opravljanje katere od dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, vloži vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s 140. členom tega zakona najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega:

a)

povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali več kot 30 milijard eurov ali

b)

povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard eurov, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini s sedežem v EU, vključno z vsemi njihovimi podružnicami in podrejenimi družbami, ustanovljenimi v tretjih državah, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard eurov in opravljajo katero od dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, enaka ali več kot 30 milijard eurov, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.

(2)

Ne glede na četrti odstavek 140. člena tega zakona lahko družbe iz prejšnjega odstavka še naprej opravljajo dejavnosti iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, dokler ne pridobijo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.

(3)

Banka Slovenije v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionalen in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.

(4)

Ob izdaji dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba iz prvega odstavka tega člena pridobijo predhodno izdana dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1 status mirovanja do:

-

izdaje odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba v skladu s 150. členom tega zakona ali

-

izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba na podlagi 362. člena tega zakona.

154. člen

(zahteva za opustitev izdaje dovoljenja kreditnim družbam, ki že imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1)

(1)

Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ki je že pridobila dovoljenje za opravljanje katere od dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, lahko skupaj z vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s 140. členom tega zakona vloži zahtevo za opustitev pridobitve dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: zahteva za opustitev).

(2)

Banka Slovenije o prejeti zahtevi za opustitev dovoljenja uradno obvesti Evropski bančni organ. Evropski bančni organ o zahtevi za opustitev izda mnenje v enem mesecu od prejema uradnega obvestila Banke Slovenije.

(3)

Banka Slovenije pri odločanju o zahtevi za opustitev upošteva:

a)

mnenje Evropskega bančnega organa iz prejšnjega odstavka;

b)

kadar je družba del skupine, organizacijsko strukturo skupine, prevladujoče prakse knjiženja v skupini in razporeditev sredstev med subjekti v skupini;

c)

naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih izvaja družba v Republiki Sloveniji in v celotni EU;

č)

pomen dejavnosti, ki jih izvaja družba v Republiki Sloveniji in v celotni EU, ter sistemsko tveganje, ki ga te dejavnosti pomenijo.

(4)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za opustitev, če ob upoštevanju elementov prejšnjega odstavka oceni, da bi opustitev negativno vplivala na izvajanje nadzora, stabilnost družbe ali stabilnost finančnega sistema.

(5)

Če Banka Slovenije pri odločanju o zahtevi za opustitev odstopa od mnenja Evropskega bančnega organa, navede razloge za to odstopanje.

(6)

Banka Slovenije o svoji odločitvi uradno obvesti Evropski bančni organ.

(7)

Banka Slovenije pozitivno odločitev o zahtevi za opustitev po uradni dolžnosti znova oceni vsaka tri leta.

155. člen

(prenehanje izpolnjevanja pogojev za kreditno družbo)

(1)

Družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba in ki pet zaporednih let ne izpolnjuje pogojev glede povprečne bilančne vsote iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.

(2)

Kadar Banka Slovenije ugotovi, da kreditna družba ne izpolnjuje več pogojev iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba v skladu s 362. členom tega zakona. Banka Slovenije o začetku postopka za odvzem dovoljenja kreditni družbi na podlagi 5. točke prvega odstavka 362. člena tega zakona obvesti agencijo, pristojno za finančne trge.

(3)

Kreditna družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov izključno na podlagi tega zakona, mora za nadaljnje opravljanje teh storitev in poslov vložiti vlogo za izdajo dovoljenja v skladu z ZTFI-1.

(4)

Kreditna družba iz prejšnjega odstavka lahko še naprej opravlja dejavnosti, za katere je že pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov izključno na podlagi tega zakona, do odločitve agencije, pristojne za finančne trge, o vlogi za izdajo dovoljenja v skladu z ZTFI-1.

(5)

Agencija, pristojna za finančne trge, v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.

(6)

Z izdajo odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba na podlagi 5. točke prvega odstavka 362. člena tega zakona pristojnost za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev preide na agencijo, pristojno za finančne trge. O prenosu nadzora z Banke Slovenije na agencijo, pristojno za finančne trge, se pripravi zapisnik, ki ga potrdita oba pristojna organa.

5.4 Čezmejno opravljanje storitev

156. člen

(neposredno opravljanje storitev)

(1)

Za namene tega zakona se šteje, da se storitve neposredno opravljajo na območju posamezne države, če se na območju te države:

1.

sklepajo pravni posli, katerih predmet so vzajemno priznane finančne storitve, ali

2.

javnosti ponujajo vzajemno priznane finančne storitve po zastopnikih oziroma posrednikih.

(2)

Banka države članice lahko na območju Republike Slovenije oglašuje vzajemno priznane storitve z reklamnimi sporočili ali drugimi sredstvi komuniciranja z javnostjo, če sta oblika in vsebina tega oglaševanja v skladu s predpisi, ki urejajo oglaševanje v zvezi z varstvom potrošnikov. Tako oglaševanje se ne šteje za neposredno opravljanje storitev.

157. člen

(opravljanje storitev prek podružnice)

(1)

Dve ali več podružnic, ki jih ustanovi banka v posamezni državi članici, se za namene tega zakona štejejo kot ena sama podružnica banke v tej državi članici.

(2)

Prejšnji odstavek se uporablja tudi za podružnice, ki jih na območju Republike Slovenije ustanovi banka države članice ali banka tretje države.

5.4.1 Opravljanje vzajemno priznanih storitev bank na območju druge države članice

158. člen

(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice banke v drugi državi članici)

(1)

Banka, ki namerava zaradi opravljanja vzajemno priznanih finančnih storitev, za katere je pridobila ustrezno dovoljenje v skladu s tem zakonom, v drugi državi članici ustanoviti podružnico, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.

(2)

Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka priložiti naslednje informacije:

1.

navedba države članice, v kateri namerava ustanoviti podružnico;

2.

poslovni načrt, ki med drugim vključuje podrobnejši opis dejavnosti, ki jih namerava opravljati prek podružnice, in organizacijsko strukturo podružnice;

3.

naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;

4.

podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje podružnice.

(3)

Šteje se, da obvestilo banke o nameri ustanovitve podružnice, ki ga banka pošlje Banki Slovenije, vsebuje zahtevo za pošiljanje obvestila pristojnemu organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za pošiljanje obvestila pristojnemu organu države članice).

159. člen

(pošiljanje obvestila pristojnemu organu države članice)

(1)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za pošiljanje obvestila pristojnemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega in vrste storitev, ki jih namerava banka opravljati prek podružnice, obstaja dvom o ustreznosti organizacije glede upravljanja podružnice oziroma o ustreznosti finančnega položaja banke.

(2)

Če razlogi iz prejšnjega odstavka niso podani, Banka Slovenije najpozneje v treh mesecih po prejemu obvestila in prilog iz drugega odstavka prejšnjega člena pošlje obvestilo pristojnemu organu države članice gostiteljice in o tem obvesti banko.

(3)

Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije pošlje pristojnemu organu države članice gostiteljice tudi podatke o višini in sestavi kapitala banke ter o kapitalskih zahtevah, kakor so določene v skladu z 92. členom Uredbe 575/2013/EU.

(4)

Če banka v treh mesecih po pošiljanju obvestila in prilog iz drugega odstavka prejšnjega člena Banki Slovenije ne prejme obvestila iz drugega odstavka tega člena in tudi ne prejme odločbe o zavrnitvi zahteve za pošiljanje tega obvestila, se šteje, da je zahteva za pošiljanje obvestila zavrnjena.

(5)

Banka Slovenije obvešča Komisijo in Evropski bančni organ o številu primerov in o razlogih za zavrnitev zahteve za pošiljanje obvestila pristojnemu organu države članice gostiteljice.

160. člen

(začetek poslovanja podružnice banke v državi članici)

Banka lahko začne opravljati posle prek podružnice v državi članici:

1.

z dnem, ko prejme obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o morebitnih pogojih, ki jih mora zaradi zaščite javnih koristi upoštevati banka pri opravljanju storitev v državi članici gostiteljici, ali

2.

z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je pristojni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, če do izteka tega roka ne prejme obvestila pristojnega organa države članice gostiteljice iz prejšnje točke.

161. člen

(obvestilo o spremembah glede podružnice banke v državi članici)

(1)

Če namerava banka spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 158. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije ter pristojni organ države članice gostiteljice en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

(2)

Za spremembo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 158. do 160. člen tega zakona, le da se roki iz drugega in četrtega odstavka 159. člena ter iz 2. točke 160. člena tega zakona skrajšajo na en mesec.

162. člen

(neposredno opravljanje storitev v državi članici)

(1)

Banka, ki namerava v drugi državi članici začeti neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve, za katere je pridobila dovoljenje v skladu s tem zakonom, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije ter navesti državo članico gostiteljico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.

(2)

Banka Slovenije v enem mesecu po prejemu obvestila banke iz prejšnjega odstavka to obvestilo pošlje pristojnemu organu države članice gostiteljice in o tem obvesti banko.

(3)

Banka lahko začne neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici gostiteljici z dnem, ko pristojni organ države članice gostiteljice prejme obvestilo pristojnega organa iz prejšnjega odstavka.

5.4.2 Opravljanje storitev bank na območju tretje države

163. člen

(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi)

(1)

Banka sme z namenom opravljanja storitev, ki jih opravlja na območju Republike Slovenije, ustanoviti podružnico v tretji državi, če pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v tretji državi v skladu s tem zakonom.

(2)

Zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi se vloži pri Banki Slovenije.

(3)

Za zahtevo in odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke v tretji državi se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 158. člena ter prvi do tretji odstavek 159. člena tega zakona.

(4)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora nad banko.

5.4.3 Čezmejno opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev posebnih finančnih institucij

164. člen

(posebna finančna institucija)

(1)

Posebna finančna institucija je družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

ni banka;

2.

njena nadrejena družba je banka samostojno ali skupaj z drugimi bankami;

3.

glede na ustanovitvene akte je upravičena opravljati vzajemno priznane finančne storitve;

4.

izpolnjuje vse naslednje dodatne pogoje:

-

banke iz 2. točke tega odstavka so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom,

-

v Republiki Sloveniji dejansko opravlja vzajemno priznane finančne storitve, ki jih namerava opravljati v drugi državi članici,

-

banke iz 2. točke tega odstavka so skupaj imetnice delnic ali deležev, iz katerih izhaja najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic,

-

banke iz 2. točke tega odstavka po oceni Banke Slovenije upravljajo družbo z ustrezno profesionalno skrbnostjo in so s soglasjem Banke Slovenije prevzele solidarno odgovornost za vse obveznosti posebne finančne institucije,

-

posebna finančna institucija je glede vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih opravlja, vključena v konsolidirani nadzor nadrejene banke ali vseh nadrejenih bank v skladu z oddelkom 2.3 tega zakona in 2. poglavjem II. naslova 1. dela Uredbe 575/2013/EU, zlasti za namene izračuna kapitalskih zahtev v skladu z 92. členom Uredbe 575/2013/EU, nadzora velikih izpostavljenosti v skladu s 4. delom Uredbe 575/2013/EU in za namene omejitev kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja v skladu z 89. in 90. členom Uredbe 575/2013/EU.

(2)

Posebna finančna institucija iz prejšnjega odstavka lahko te storitve opravlja tudi na območju druge države članice pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.

(3)

Določbe tega zakona o opravljanju vzajemno priznanih finančnih storitev bank v drugih državah članicah se smiselno uporabljajo tudi za posebne finančne institucije.

(4)

Banka Slovenije pristojnemu organu države članice gostiteljice, v kateri namerava posebna finančna institucija ustanoviti podružnico, z obvestilom iz drugega odstavka 159. člena tega zakona pošlje tudi:

1.

potrdilo, da so v zvezi s posebno finančno institucijo izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena;

2.

podatke o višini in sestavi kapitala posebne finančne institucije ter o znesku skupne izpostavljenosti tveganju banke iz 2. točke prvega odstavka tega člena, izračunanem v skladu z 92. členom Uredbe 575/2013/EU.

(5)

Če posebna finančna institucija, ki opravlja vzajemno priznane finančne storitve na območju države članice gostiteljice, preneha izpolnjevati katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena, ni več upravičena opravljati vzajemno priznanih finančnih storitev na območju druge države članice na podlagi tega člena. Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti pristojni organ te države članice.

(6)

Ta člen se smiselno uporablja tudi za družbe, ki so podrejene posebni finančni instituciji.

5.4.4 Opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev bank držav članic

165. člen

(opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev bank držav članic)

(1)

Banka države članice sme vzajemno priznane finančne storitve, ki jih v skladu z dovoljenjem pristojnega organa opravlja v matični državi članici, opravljati tudi na območju Republike Slovenije prek podružnice ali neposredno, če Banka Slovenije predhodno prejme obvestilo pristojnega organa matične države članice o opravljanju storitev banke na območju Republike Slovenije prek podružnice ali neposredno z informacijami iz drugega odstavka 158. člena tega zakona.

(2)

Banka države članice lahko na območju Republike Slovenije ustanovi podružnico ali začne neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji, potem ko Banka Slovenije banki države članice pošlje obvestilo iz tretjega odstavka 166. člena tega zakona. Podružnica banke države članice se lahko vpiše v sodni register, potem ko prejme obvestilo iz prejšnjega stavka.

(3)

Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad podružnico banke države članice v obsegu in pod pogoji, določenimi v oddelku 12.2 tega zakona.

(4)

V zvezi z letnim nadomestilom za nadzor Banke Slovenije nad poslovanjem podružnice banke države članice v skladu s tem zakonom se smiselno uporablja 333. člen tega zakona.

(5)

Če namerava banka države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katero od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 158. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

(6)

Podružnica banke države članice mora Banki Slovenije poročati v zvezi s poslovanjem na območju Republike Slovenije.

(7)

Banka Slovenije predpiše podrobnejši obseg podatkov in informacij iz prejšnjega odstavka, ki jih potrebuje za izvajanje nadzora nad poslovanjem podružnice v skladu s tem zakonom, za informativne in statistične namene ter za namene ugotavljanja pomembnosti podružnice v skladu s 405. členom tega zakona.

166. člen

(uporaba predpisov glede dejavnosti banke države članice)

(1)

Banka države članice opravlja vzajemno priznane storitve na območju Republike Slovenije v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki se uporabljajo v zvezi z izvajanjem vzajemno priznanih finančnih storitev.

(2)

Banka države članice, ki opravlja storitve na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom, ne glede na pravo, ki se uporablja med strankami, pri opravljanju poslov ne more izključiti uporabe predpisov Republike Slovenije, ki urejajo:

1.

varovanje zaupnih podatkov v skladu z oddelkom 5.6 tega zakona;

2.

varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

3.

varstvo potrošnikov v skladu s predpisi, ki so namenjeni varstvu potrošnikov;

4.

zahteve glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

5.

druge zahteve, ki veljajo za banke v Republiki Sloveniji, da se zaščiti javni interes.

(3)

Banka Slovenije banko države članice, ki v skladu s tem zakonom namerava ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji ali namerava neposredno opravljati vzajemno priznane finančne storitve, v dveh mesecih po prejemu obvestila pristojnega organa iz prvega odstavka prejšnjega člena obvesti o predpisih iz prejšnjega odstavka.

5.4.5 Opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev posebnih finančnih institucij držav članic

167. člen

(opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev posebnih finančnih institucij držav članic)

(1)

Posebna finančna institucija države članice je družba s sedežem v drugi državi članici, ki v matični državi članici izpolnjuje pogoje kot posebna finančna institucija iz prvega odstavka 164. člena tega zakona in je pridobila potrdilo pristojnega organa matične države članice o izpolnjevanju teh pogojev.

(2)

Določbe tega zakona o opravljanju vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za posebne finančne institucije držav članic.

(3)

Obvestilo pristojnega organa države članice iz prvega odstavka 165. člena tega zakona mora vključevati tudi:

1.

potrdilo pristojnega organa države članice, da posebna finančna institucija države članice izpolnjuje pogoje, kakor so določeni v prvem odstavku 164. člena tega zakona;

2.

podatke o višini in sestavi kapitala posebne finančne institucije države članice ter o znesku skupne izpostavljenosti tveganju nadrejene banke države članice, izračunanem v skladu z 92. členom Uredbe 575/2013/EU.

(4)

Če pristojni organ matične države članice obvesti Banko Slovenije, da je posebna finančna institucija države članice prenehala izpolnjevati katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena, posebna finančna institucija države članice ni več upravičena upravljati vzajemno priznanih finančnih storitev v Republiki Sloveniji na podlagi tega člena.

(5)

Ta člen se smiselno uporablja tudi za družbe, ki so podrejene posebni finančni instituciji države članice.

5.4.6 Opravljanje storitev družb iz tretjih držav prek podružnice

168. člen

(opravljanje storitev družbe iz tretje države prek podružnice)

(1)

Družba iz tretje države, ki opravlja:

a)

sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti v skladu s tem zakonom ali

b)

finančne storitve iz 2. ali 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona in bi se, če bi imela sedež v EU, štela za kreditno institucijo ali bi izpolnjevala merila iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU,

mora pred začetkom opravljanja bančnih ali finančnih storitev na območju Republike Slovenije ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in pridobiti dovoljenje za podružnico iz tretje države v skladu z 9. poglavjem tega zakona.

(2)

Zahteva iz prejšnjega odstavka se ne uporablja, kadar družba s sedežem v tretji državi opravlja storitev ali dejavnost za stranko ali nasprotno stranko, ki ima sedež ali stalno ali začasno prebivališče v EU in je:

a)

neprofesionalna stranka, primerna nasprotna stranka ali profesionalna stranka, kakor je določeno z ZTFI-1 oziroma v smislu oddelka I in II Priloge II Direktive 2014/65/EU, ki ima sedež ali stalno ali začasno prebivališče v EU, kadar taka stranka ali nasprotna stranka izključno na lastno pobudo pristopi k družbi s sedežem v tretji državi glede opravljanja katere od storitev ali dejavnosti iz prejšnjega odstavka;

b)

kreditna institucija;

c)

družba iz iste skupine kot družba s sedežem v tretji državi.

(3)

V primeru, ko družba iz tretje države poskuša pridobiti stranko ali nasprotno stranko ali potencialno stranko ali nasprotno stranko iz točke a) prejšnjega odstavka prek subjekta, ki deluje v lastnem imenu ali je s to družbo iz tretje države tesno povezan, ali prek katere koli druge osebe, ki deluje v imenu take družbe, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na lastno pobudo stranke ali nasprotne stranke ali potencialne stranke ali nasprotne stranke. Navedeno ne velja za stranke in nasprotne stranke, ki so družbe iz točke c) prejšnjega odstavka.

(4)

Banka Slovenije lahko od kreditnih institucij in podružnic iz tretjih držav, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, zahteva, da ji pošljejo informacije, ki jih Banka Slovenije potrebuje za spremljanje storitev, ki jih opravljajo izključno na lastno pobudo stranke ali nasprotne stranke, ki ima sedež ali je v Republiki Sloveniji, kadar take storitve opravljajo družbe s sedežem v tretjih državah, ki so del iste skupine.

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Eko-Lex področje

Citati

Zakon o bančništvu (ZBan-4)

Časovnica