Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

3360. Program priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Potreba po izgradnji navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče izhaja iz Študije prometnih povezav širšega območja severozahodno od Ljubljane (izdelal PNZ d.o.o., avgust 2000). V študiji je bilo preverjeno širše cestno omrežje severozahodnega območja Ljubljane z upoštevanjem učinkov posameznih možnih rešitev prometnih koridorjev. Ti naj bi tudi dolgoročno zagotovili ustrezno pretočnost prometa v danes dokaj utesnjenem prometnem grlu severozahodnega dela Ljubljane. Na podlagi analize je bila predlagana kot najustreznejša varianta 1.10 D, ki poleg drugih razbremenilnih cest in razširitev obstoječih cest v tem območju predvideva tudi izgradnjo navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče.

Osnovni cilj navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče je zagotoviti ustrezno povezavo Jeprce s severozahodnim delom Ljubljane tako, da bo nova cesta istočasno reševala tudi problem obvoznice oziroma prometa skozi Medvode.

Minister za promet je z dopisom št. 2644-3/2004/2-0032074 z dne 28. 7. 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z gradivom »Navezovalna cesta Jeprca–Stanežiče, Idejna zasnova treh variant« (izdelal PNG d.o.o., julij 2004).

Na podlagi medministrske koordinacije med Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor z dne 9. 3. 2005, kjer je bil sprejet sklep, da se v študijo variant vključi tudi varianta po predlogu lokalne skupnosti, t.i. Obsavska cesta, je minister za promet podal dopolnitev pobude z dopisom št. 2644-3/2004/23-0032074 z dne 16. 5. 2005. Dopolnitev pobude je dokumentirana z gradivom »Štiripasovna navezovalna cesta Jeprca–Stanežiče–Brod« (izdelal PNG d.o.o., št. projekta PNG-309/05-1, april 2005), v katerem so v medsebojno primerjavo predlagane tri variante iz prvotne pobude in t. i. Obsavska varianta kot četrta varianta, ki poteka od Jeprce, mimo Stanežič do avtocestnega priključka Brod. Zaradi medsebojne primerljivosti posameznih variant v fazi študije variant je v vseh predlaganih variantah zajet potek trase do avtocestnega priključka Brod. Ena izmed variant vključuje tudi, na Vladi Republike Slovenije (sklep z dne 29. 12. 2003), potrjen potek trase povezovalne ceste Stanežiče–Brod.

Pobuda in dopolnjena pobuda sta utemeljeni v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

-

Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo štiri pasovne ceste, ki poteka od Jeprce do Stanežič.

Minister za promet je dopolnitev pobude dokumentiral s štirimi variantami poteka trase ceste, in sicer:

-

Varianta 1 – rekonstrukcija regionalne ceste R1-211/212 na štiri pasove od Jeprce do Stanežič in novogradnja dvopasovnice od Stanežič do avtocestnega priključka Brod z navezavo na obstoječo Obvozno cesto, po varianti potrjeni na Vladi Republike Slovenije;

-

Varianta 2 – z obvoznico preko Save mimo Medvod; poteka v delu do Stanežič po rekonstruirani regionalni cesti, razširjeno na štiri pasove, razen v delu med križiščema Na klancu in Preska, kjer se preusmeri na levi breg Save z namenom, da se izogne območju centra Medvod in s tem predstavlja obvoznico Medvod. V delu od Stanežič do Broda poteka cesta po varianti potrjeni na Vladi Republike Slovenije, razširjeni na štiri pasove;

-

Varianta 3 – po levem bregu Save od Medvod do Mednega; štiripasovna cesta predstavlja nekoliko daljšo obvoznico mimo Medvod in poteka po levem bregu Save vse do zahodnega dela Mednega, kjer se priključi nazaj na obstoječo traso ceste do Stanežič. Z izvennivojskim priključkom v obliki "diamanta" in rondojem pod Celovško cesto se nadaljuje kot štiripasovnica v podvozu pod železniško progo in pod Tacensko cesto proti Brodu, kjer se naveže na avtocesto Kranj–Ljubljana s priključnimi kraki na severni strani navezovalne ceste, ter v podaljšku priključi na obstoječo Obvozno cesto proti Črnučam.

-

Varianta 4 – Obsavska cesta predstavlja do križišča Na Klancu rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste, razširjeno na štiri pasove. V nadaljevanju trasa ceste prečka reko Savo in poteka po njenem levem bregu, po južnem robu Pirniškega polja. Na tem delu trase je potrebno izvesti regulacijo dela struge reke Save. Trasa v nadaljevanju preide na desni breg Save in poteka ob severni strani železniške proge do priključka Stanežiče, ki je zasnovan v obliki elipse, kar omogoča izvennivojsko povezavo Celovške ceste in nove navezovalne ceste na severni strani železniške proge. Naprej se cesta nadaljuje enako kot varianta 3. Na trasi so predvidena križišča, ki omogočajo navezavo na obstoječo cestno mrežo.

Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Kranj, Občine Škofja Loka in Občine Medvode.

Dne 1. 10. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:

-

rešitev, ki bo ustrezno navezovala območje Stanežič in reševala promet v območju Medvod;

-

varianta, ki ne bo posegala v območje poselitve krajevne skupnosti Pirniče;

-

varianta, ki poteka ob robu Savske ježe (cestna povezava med Jeprco, Klancem in Stanežičam ter avtocestnim priključkom Brod in navezavo na Nemško cesto);

-

možnost, da se cesta izogne naselju Medno;

-

varianta, ki bo omogočala čim večjo prometno propustnost.

Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave in predlog državnega lokacijskega načrta se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, z odločbo št. 354-19-13/2004, z dne 27. 10. 2004 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).

Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzijo državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI. 1 točke in VI. 2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter za izdelavo državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

5.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,

6.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

7.

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,

10.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

Program priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče

Časovnica