TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zatrjevanje tožnika, da je objekt podedoval, pri čemer naj bi bilo razmerje med njegovim pravnim prednikom in B., d.d. urejeno in, da sam v električno omarico ni posegal (oz. da toženka tega ni izkazala) je nerelevantno, nerelevantni pa so tudi dokazi, usmerjeni v dokazovanje tega dejstva (tudi sicer nedopustna dokaza z zaslišanjem tožnika in priče C. C. ter ogleda električne omarice). Morebitna protipravnost ravnanja namreč ni pogoj za utemeljenost zahtevka stranke z interesom, saj pri tem ne gre za odškodninski zahtevek, pač pa (kot že povedano) za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Toženka posledično pri odločanju v predmetnem sporu ni bila dolžna ugotavljati, kdaj in kako je prišlo do zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja in kdo je posegal v elektro omarico na objektu tožnika (oz. ali je bil to tožnik), pač pa je za njeno odločitev zadostovala že ugotovitev, da je tožnik neupravičeno odjemal električno energijo v smislu 57. člena SPDO.