IZREK
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Prvo tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
III. Prvotožena stranka mora plačati tožeči stranki pritožbene stroške v višini 373,32 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.
JEDRO
Določba 631. člena OZ določa, da se sodelavci (podizvajalci, kooperanti) za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko podizvajalec uspešno uveljavi pravico do direktnega plačila od naročnika po 631. členu OZ so: 1. pripoznava izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve, 2. dospelost podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 3. dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, 4. koneksnost obeh terjatev in 5. podizvajalec mora od naročnika plačilo zahtevati. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom v smislu 631. člena OZ (zakonita cesija) se vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi jasen, določen in konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ in je pravilno dokumentiran (s potrjenimi situacijami in računi). Kakršnakoli korespondenca med tožečo stranko in drugo toženo stranko glede plačila še ne pomeni uveljavljanja neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče. Pravilna je dokazna ocena prvostopnega sodišča, da elektronsko sporočilo z dne 20. 2. 2016 očeta drugega toženca naslovljeno na tožečo stranko pomeni zgolj, da je bil oče drugega toženca obveščen o obstoju neporavnanih obveznosti prvo tožene stranke do tožeče stranke (in jo hkrati tudi seznanil, da na dan pisanja e-sporočila drugo tožena stranka do prvo tožene stranke nima neporavnanih finančnih dolgov). Brez predložitve konkretnega zahtevka tožeče stranke drugo toženi stranki (s potrjenimi situacijami oz. računi), še ni zahtevka podizvajalca v smislu 631. člena OZ. Tožeča stranka ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala, da bi kot podizvajalec na drugo toženo stranko (naročnika) naslovila določen in konkreten zahtevek za plačilo terjatve (s potrjenimi računi) in obstoja zakonite cesije ni uspela dokazati. Ker morajo biti zgoraj navedeni pogoji podani kumulativno, zahtevek tožeče stranke po 631. členu OZ ni utemeljen in je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.