Portal TFL
VS015773 - prepovedan prehod čez državno mejo
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS015773
IZVOR, AVTOR
VS Koper Kp 424/80, 17.12.1980
OBJAVA
Poročilo VSS 2/80 str.15, obr. ZSO 5/4/80 str.38, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
prepovedan prehod čez državno mejo
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Organizirana skupina iz 1. odst. 249. čl. KZJ šteje najmanj troje
oseb, ki so se zavestno odločile za ilegalen prehod državne meje. Za
člane organizirane skupine ni moč šteti otrok. O organizirani skupini
ni moč govoriti, če jo sestavljajo samo ožji sorodniki.
Obdolženka je s 15-letnim sinom in 12-letnim nečakom v Šempetru pri
Gorici poskušala ilegalno prekoračiti državno mejo in oditi v
Italijo. Vojaška patrulja jih je 30 metrov od mejne črte prijela.
Sodišče prve stopnje je spoznalo obdolženko za krivo kaznivega
dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odst. 249. čl.
KZJ in jo obsodilo na 1 mesec zapora. Sodišče prve stopnje je na
podlagi obdolženkinega zagovora in izpovedb nedoletnih prič
zaključilo, da je obdolženka v organizirani skupini nameravala
ilegalno prekoračiti državno mejo in oditi v Italijo.
Zoper to sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazni in
predlagal izrek višje zaporne kazni.
Višje sodišče pa je ob reševanju tožilčeve pritožbe sodbo sodišča
prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženko po 1. odst. 350. čl.
ZKP oprostilo kaznivega dejanja po obtožbi. Menilo je, da v danem
primeru ni moč govoriti o organizirani skupini iz 1. odst. 249. čl.
KZJ. O taki skupini govorimo takrat, ko se vsaj troje odraslih,
zrelih oseb zavestno odloči za ilegalen prehod državne meje. Otrok ni
kazensko odgovoren in kot tak ni sposoben zavestno sprejemati
odločitve o ilegalnem prehodu državne meje. Zato otroka ni moč šteti
za člana organizirane skupine. Obdolženkin 15-letni sin je sicer že
kazensko odgovoren, vendar pa ga glede na najbližje krvno sorodstvo z
obdolženko prav tako ni mogoče šteti za člana organizirane skupine.
Pripadnost k tej skupini je pri njem pogojena z naravnimi,
sorodstvenimi vezmi, ne pa z njegovo zavestno, zrelo in samostojno
odločitvijo. Glede na vse to je bilo pritožbeno sodišče mnenja, da v
ravnanju obolženke ni zakonitih znakov kaznivega dejanja po 1. odst.
249. čl. KZJ, pač pa gre le za prekršek iz 1. tč. 1. odst. 71. čl. v
zv. s 1. odst. 8. čl. zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju
v mejnem pasu (Ur.l. SFRJ, št. 34/79). Ker je torej sodišče prve
stopnje kršilo materialni zakon v škodo obdolženke, je pritožbeno
sodišče ob reševanju tožilčeve pritožbe po uradni dolžnosti v skladu
s 1. odst. 387. ZKP izreklo oprostilno sodbo.
Organizirana skupina iz 1. odst. 249. čl. KZJ šteje najmanj troje
oseb, ki so se zavestno odločile za ilegalen prehod državne meje. Za
člane organizirane skupine ni moč šteti otrok. O organizirani skupini
ni moč govoriti, če jo sestavljajo samo ožji sorodniki.
Obdolženka je s 15-letnim sinom in 12-letnim nečakom v Šempetru pri
Gorici poskušala ilegalno prekoračiti državno mejo in oditi v
Italijo. Vojaška patrulja jih je 30 metrov od mejne črte prijela.
Sodišče prve stopnje je spoznalo obdolženko za krivo kaznivega
dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odst. 249. čl.
KZJ in jo obsodilo na 1 mesec zapora. Sodišče prve stopnje je na
podlagi obdolženkinega zagovora in izpovedb nedoletnih prič
zaključilo, da je obdolženka v organizirani skupini nameravala
ilegalno prekoračiti državno mejo in oditi v Italijo.
Zoper to sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazni in
predlagal izrek višje zaporne kazni.
Višje sodišče pa je ob reševanju tožilčeve pritožbe sodbo sodišča
prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženko po 1. odst. 350. čl.
ZKP oprostilo kaznivega dejanja po obtožbi. Menilo je, da v danem
primeru ni moč govoriti o organizirani skupini iz 1. odst. 249. čl.
KZJ. O taki skupini govorimo takrat, ko se vsaj troje odraslih,
zrelih oseb zavestno odloči za ilegalen prehod državne meje. Otrok ni
kazensko odgovoren in kot tak ni sposoben zavestno sprejemati
odločitve o ilegalnem prehodu državne meje. Zato otroka ni moč šteti
za člana organizirane skupine. Obdolženkin 15-letni sin je sicer že
kazensko odgovoren, vendar pa ga glede na najbližje krvno sorodstvo z
obdolženko prav tako ni mogoče šteti za člana organizirane skupine.
Pripadnost k tej skupini je pri njem pogojena z naravnimi,
sorodstvenimi vezmi, ne pa z njegovo zavestno, zrelo in samostojno
odločitvijo. Glede na vse to je bilo pritožbeno sodišče mnenja, da v
ravnanju obolženke ni zakonitih znakov kaznivega dejanja po 1. odst.
249. čl. KZJ, pač pa gre le za prekršek iz 1. tč. 1. odst. 71. čl. v
zv. s 1. odst. 8. čl. zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju
v mejnem pasu (Ur.l. SFRJ, št. 34/79). Ker je torej sodišče prve
stopnje kršilo materialni zakon v škodo obdolženke, je pritožbeno
sodišče ob reševanju tožilčeve pritožbe po uradni dolžnosti v skladu
s 1. odst. 387. ZKP izreklo oprostilno sodbo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.