TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 839,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Drugi odstavek 214. člena ZPP določa, da se dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Ta določba torej od stranke zahteva, da na konkretne navedbe nasprotne stranke odgovori s konkretnimi navedbami ter ne le zgolj s pavšalno nasprotno (enostavčno) trditvijo. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih računov tožeče stranke sklepalo, da je bila klavzula FCA Incoterm med strankama dogovorjena, medtem ko toženec za svojo nasprotno trditev ni ponudil nobenih dokazov (v obliki dokumentacije, ki bi potrjevala njegovo navedbo o drugačni poslovni praksi glede podpisovanja dobavnic). Višje sodišče poudarja, da je toženec sam v vlogi z dne 25. 4. 2018 navedel, da naj bi bili nekateri izmed (kasnejših) računov, ki jih je predložila tožeča stranka, plačani. Na prav vseh računih, ki jih je v sodni spis predložila tožeča stranka, pa je navedena klavzula FCA. Posledično ne more biti nobenega dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da toženec ni konkretno prerekal uporabe klavzule FCA Incoterm in da je bila torej ta klavzula med strankama dogovorjena, kot nedvoumno izhaja iz vseh predloženih računov tožeče stranke.