TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v 3.b) točki izreka v povezavi s 3.a) točko izreka tako da se:

- v 3.a) točki izreka znesek 6.060,27 EUR zviša na znesek 7.159,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2010 dalje do plačila,

- v 3.b) točki izreka znesek 1.720,69 EUR zniža znesek 802,00 EUR.

V ostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 120,00 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka te sodbe, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Ker tožnik od leta 1975 do 1996 ni imel prekinite v delovni knjižici (prekinitev je imel le v obdobju med 26. 10. 1977 in 18. 1. 1979), je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1975 do 1996 ter nato od 1998 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.