TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Izpodbijana sodba v zvezi z odločbo o prekršku se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper pravno osebo in zoper odgovorni osebi A. A. ter B. B., zaradi prekrškov po 13. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim in petim odstavkom 179. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki so opisani v točki 1/i in 1/ii ter točkah 2 in 3 izreka odločbe o prekršku, ustavi iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

II. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba v zvezi z odločbo o prekršku v nespremenjenem delu potrdi.

Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije.

Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lahko izvršijo samo odgovorne osebe.

Pri presoji pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do izjave je bistveno, da je sodišče prve stopnje zakonitemu zastopniku omogočilo navzočnost pri odločanju, kar mu je bilo v danem primeru zagotovljeno, vendar zakoniti zastopnik na zaslišanje ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar bistvena kršitev ni podana.

V obravnavani zadevi je glede odgovornih oseb odločba o prekršku postala formalno pravnomočna, kar ne preprečuje uporabe privilegija pridružitve, saj se ta institut lahko uporabi vse do nastopa materialne pravnomočnosti, ki zagotavlja vsebinsko trdnost odločbe in njeno notranjo skladnost. Zato je sodišče prve stopnje odgovorne osebe, za katere je odločba o prekršku že postala formalno pravnomočna, lahko zaslišalo kot priče, kar je skladno tudi s sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo in se nanjo utemeljeno sklicevalo.

Sodišče prve stopnje je upoštevalo splošna pravila za odmero globe pravni osebi iz petega odstavka 26. člena ZP-1 in je izreklo globo zakonito ter primerno ugotovljeni teži ter okoliščinam prekrška, za kar je v sodbi tudi navedlo jasne in prepričljive razloge. Tem razlogom se pritožbeno sodišče pridružuje in kljub dejstvu, da je postopek o prekršku ustavilo še za štiri prekrške, ni posegalo v enotno izrečeno globo, ker je presodilo, da je tako izrečena globa primerna tudi po odpadlih štirih prekrških.