TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama prvega in drugega toženca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek ki se glasi:

Tožena stranka je nerazdelno dolžna vzpostaviti prejšnje stanje tako, da:

1. Iz skrajnega severnega dela parc. št. ... k.o. R. g., to je od mejne linije s parc. št. ... k.o. R. g. pa do linije G do H označene na situaciji obstoječega stanja izvedenca geodetske stroke z dne 12.5.1999, ki je sestavni del te sodbe dolžna odstraniti nasuto zemljo in kamenje v roku 15 dni, kar sme sicer to na stroške in nevarnost tožene stranke to storiti tožeča stranka, pod izvršbo.

2. Na južni del parc. št. ... k.o. R. g. od črtkaste linije, ki predstavlja mejo med parc. št. ... in parc. št. ... obe k.o. R. g. pa do linije, ki je označena s tč. A preko tč. B do tč. C, na situaciji obstoječega stanja z dne 12.5.1999, ki je sestavni del te sodbe, dolžna nasuti in utrditi odstranjeni material (zemljo in kamenje), ter ga ustrezno utrditi v roku 15 dni, kar sme po preteku tega roka to storiti na stroške in nevarnost tožene stranke drugo in tretja tožeča stranka, pod izvršbo.

Tožbeni zahtevek se v delu pod:

-Na vogalu južnega dela parc. št. ... k.o. R. g. dolžna namestiti ter zabetonirati odstranjena podpornika temeljev v roku 15 dni kar sem po preteku tega roka to storiti na stroške in nevarnost tožene stranke drugo in tretja tožeča stranka, pod izvršbo.

-Tožena stranka se je pod pretnjo denarne kazni 200.000,00 SIT, ki se ob vsakem ponovnem vznemirjanju zviša za enak znesek, dokler ne doseže 10 kratne vrednosti, dolžna vzdržati takšnih ali podobnih ravnanj s katerimi bi vznemirjala tožečo stranko v njeni lastninski pravici nepremičnine parc. št. ..., parc. št. ... in ... vse k.o. R. g., pod izvršbo,

zavrne kot neutemeljen.

zavrne.

V odločitvi pod II (o stroških postopka) se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba tožeče stranke zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 8.9.2003 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

 

Kakšen mora biti predmet obveznosti, določa ZOR, ki se glede na določilo 1060. čl. OZ uporablja za to razmerje. Po II. odst. 46. čl. ZOR mora biti obveznost, da se nekaj da, stori, opusti ali trpi, mogoča, dopustna in določena ali določljiva. To pravilo je izpeljano tudi v 21. čl. ZIZ, ki pove, kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo in sicer, če so v njem navedeni upnik in dolžnik, ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Zato tudi ZPP v 180. čl. določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev.

Sedanji tožnikov zahtevek ni stvarno pravni, ampak obligacijski, saj tožniki zahtevajo vzpostavitev prejšnjega stanja ob nastali škodi, ki je nastala z enkratnim posegom pri ureditvi ceste. Ne gre torej za emisije po ZTLR, negatorno tožbo in zahtevek ni stvarno pravne narave.

Ko sodišče odloča o tem ali mora nasprotna stranka nekaj storiti, mora odločiti o natančno določenem zahtevku, ki mora biti tak, da bo stranka vedela, kaj mora storiti. Določen mora biti tako po vsebini, kot količini.

Zahtevek, o katerem je odločalo sodišče, pa ni niti določen, niti določljiv, saj iz njega ni razvidno, kakšna izpolnitev po obsegu se zahteva od tožene stranke.